Bodeča žica na Kolpi: Kajakaša sta jo prerezala in dobila mesec dni pogojnega zapora

Po lanskih protestih zoper bodečo žico na Kolpi je sodišče dva protestnika, ki sta žico prerezala, obsodilo na mesec dni pogojne zaporne kazni. Tožilstvo je sicer hotelo kazenski pregon opustiti, če bi v zameno opravila družbenokoristno delo. To bi tudi storila, a je policija zahtevala obsodbo.

Zaradi rezanja bodeče žice ob Kolpi decembra lani sta bila na sodišču v Kočevju obsojena protestnika Andrej Vidic in Peter Rade. Sodišče jima je dosodilo en mesec pogojne kazni, s preizkusno dobo dveh let. Škoda, ki naj bi jo z rezanjem povzročila državi, znaša 44 evrov.

»Žici se je treba upreti!«

Vidic in Rade, Belokranjca, ljubitelja narave in kajakaša, sta se 20. decembra lani udeležila množičnega protestnega shoda proti bodeči žici. V skupini kajakašev sta se spustila po Kolpi in se na poti srečala z večjo skupino protestnikov, med katerimi so bili tudi vidne osebnosti in politiki, kot so naravovarstvenik Dušan Plut, poslanec Matjaž Hanžek in poslanka Violeta Tomić. Skupaj so izrazili ogorčenje nad žico, ki je po njihovem mnenju nehuman in kratkoviden politični ukrep, zaradi katerega trpijo prebivalci krajev na obeh straneh meje.

»Kajake smo prinesli iz vode na mestu, kjer smo vedno poprej med čolnarjenjem izstopali iz vode,« nam je povedal Rade. »Znašli smo se na drugi strani žice, in če smo hoteli priti na kopno, smo jo morali prerezati.«

Policija rezanja sicer ni videla, a so ju pri tem »ujele« televizijske kamere in tudi Dnevnikov fotograf. Vidic in Rade se nista skrivala. »Storil sem, kar je prav,« nam je povedal Vidic. »Žici se je treba upreti in prerezal bi jo še enkrat, če bi bilo treba.« Policijski preiskovalci pa so kasneje po Beli krajini, med drugim po gostilnah, spraševali lokalne prebivalce, ali morda poznajo možaka na fotografijah. Vidic, ki sicer živi v Ljubljani, je belokranjskim prijateljem rekel, naj policistom kar povedo, kje ga najdejo.

Ko so ju policisti identificirali in zaslišali, so zoper njiju predlagali kazenski pregon. Tožilstvo pa je predlagalo, da bi pregon ustavili, če bi bila Vidic in Rade pripravljena v zameno opraviti družbenokoristno delo ali nakazati denar v dobrodelne namene. S tem sta se strinjala, a je poskus pomiritve ustavila policija, ki se z opustitvijo pregona ni strinjala.

Policija: Napad na varnost države

»Gre za kaznivo dejanje, s katerim so bila napadena sredstva za varovanje državne meje, ki imajo pomen tudi za varnost države in njenih državljanov,« so pojasnili svoje nasprotovanje na ljubljanski policijski upravi.

Sledila je sodba, na katero pa se Vidic in Rade nista pritožila. Proces je bil po njunem mnenju farsičen. »Mesec dni zapora za 44 evrov škode je absurd, saj že en dan zapora državo stane več kot 44 evrov,« pravi Vidic. »Policija je s procesom hotela zastrašiti mene, soobtoženega Radeta in vse državljane, da se ne bi upirali postavljanju bodeče žice, kar je državnemu aparatu deloma celo uspelo.« Vidic v pogovorih z ljudmi v Beli krajini opaža, da se proti žici ne upajo govoriti, tudi če ta poteka čez njihova dvorišča, travnike, če ogroža turizem in živali. »Sam sem kasneje ponovno moral rezati žico, saj smo reševali košuto, ki se je vanjo zapletla,« pravi Rade.

Vidic in njegov belokranjski rojak, turistični delavec Martin Lindič, menita, da je žica absurdna tudi zato, ker je na drugi strani reka in neprehoden kanjon, poraščen z gozdom. »Poleg tega žica tudi ob morebitnem prihodu beguncev ne bi imela nobene funkcije, saj je postavljena na slovenskem ozemlju,« dodaja Rade. »Če bi ljudje stali na drugi strani žice in bi bili v stiski, bi jo bili celo dolžni odstraniti. Na slovenskem ozemlju je namreč Slovenija dolžna poskrbeti za begunce.«

»To ni norost, ampak je nevarna zadeva,« je sodni proces proti Belokranjcema komentiral poslanec Matjaž Hanžek. »Največje škode nista povzročila onadva, temveč je škodo na okolju in pri ljudeh povzročila vlada, ker je žico sploh postavila.«