Belokranjske občine enotno o pokrajinah

Belokranjski občinski svetniki so na svojih zadnjih sejah soglašali z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občin Črnomelj, Metlika in Semič v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Soglašali so tudi s predlaganim imenom Dolenjsko-belokranjska pokrajina in enotno poudarili, da se ime pokrajine uporablja celovito in se ne krajša. Vsi trije občinski sveti so ob tem soglašali tudi s predlaganim sedežem pokrajine v Novem mestu, s sedežem pokrajinskega sveta v Črnomlju ter s sedežem sveta občin v Trebnjem.

Državni svet, ki je prevzel vlogo koordinatorja v tokratnem poskusu ustanovitve pokrajin, je na vse občinske svete naslovil poziv, da se opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje, ki jih je pripravila strokovna skupina, in svoja mnenja izrazijo skozi predlog sklepa. Strokovna skupina sicer predlaga deset pokrajin in posebni status za mestni občini Ljubljana in Maribor. Občine Črnomelj, Metlika in Semič naj bi bile del Dolenjsko-belokranjske pokrajine, katere del so tudi občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Mirna, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. Pokrajina šteje 112.581 prebivalcev in obsega 1.688 kvadratnih metrov.

Naloge in pristojnosti bi se na pokrajine prenesle postopno do leta 2030. Pokrajina opravlja naloge regionalnega pomena (strateški dokumenti, prostorski akti, načrti prometa, strategija kmetijstva, programi šolstva, zaščite in reševanja, stanovanjski programi, ...) in naloge, prenesene z državne ravni (inšpektorati za okolje, delo, varnost pri delu, veterina, kmetijstvo, ...). Pokrajine bi po sedanjem predlogu izvajale lokalne zadeve širšega pomena, regionalnega pomena ter večino državnih nalog. Na državi tako ostanejo le osnovne državne naloge in nadzor nad regionalnim nivojem.

Ko gre za pristojnosti posameznih občin ter virov za zagotovitev njihove izvedbe, pokrajinska zakonodaja v delovanje teh ne posega, zato naloge in pristojnosti ostajajo v sedanjem obsegu. Lahko pa občina prenese kakšno izmed svojih nalog na pokrajino in v tem primeru zagotovi tudi sredstva. Vir financiranja občin še naprej ostane sistem primerne porabe in povprečnina. Pokrajinska zakonodaja tudi predvideva, da nobena občina v pokrajini ne ostane brez svojega predstavnika v pokrajinskih organih. Eden izmed organov je Svet občin, ki ga sestavljajo župani vsake občine v regiji, ki ima možnost veta na pokrajinsko zakonodajo.

Ali bo do ustanovitve pokrajin tokrat tudi dejansko prišlo je sicer veliko vprašanje. Vsi dosedanji poskusi so se namreč izjalovili.