Andrej Velkavrh o podnebnih spremembah v Beli krajini

Kaj se bo v prihodnosti dogajalo s podnebjem je v veliki meri od socialno-ekonomskega razvoja sveta. Od tega je namreč odvisen potek izpustov toplogrednih plinov v prihodnosti. RIC Bela krajina je leta 2021 pri Agenciji RS za okolje (Arso) naročil oceno podnebnih sprememb za območje Bele krajine do sredine 21. stoletja. Rezultati so predstavljeni v dokumentu, ki si ga lahko ogledate v prilogi spodaj. O tem, kakšno podnebje imamo na sončni strani Gorjancev in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti, pa je sinoči v prostorih Podjetniškega inkubatorja Bela krajina spregovoril znani meteorolog Andrej Velkavrh.

Podnebni scenariji kažejo, da se bo Slovenija v prihodnosti še naprej ogrevala. V prihodnjem tridesetletju (2011–2040) se bo letna povprečna temperatura v primerjavi z obdobjem 1981–2010 dvignila za eno stopinjo Celzija. Do sredine 21. stoletja (obdobje 2041–2070) se bo Slovenija na letni ravni ogrela za dve stopinji Celzija, pri čemer je negotovost spremembe ocenjena na pol stopinje Celzija. Podobno kot v predhodnem tridesetletju se tudi za to tridesetletno obdobje kaže dokaj enakomeren dvig temperature poleti, jeseni in pozimi ter nekoliko manj izražen dvig temperature pomladi.

Dvig povprečne temperature in večje število vročih dni

Primerjava podatkov med obdobjema 1971 - 2000 in 1981 - 2010 kažejo, da se je povprečna letna temperatura v Beli krajini dvignila za 0,4 stopinje Celzija, povprečna maksimalna dnevna temperatura pa za 0,7 stopinje Celzija. Povprečno število dni s temperaturo 30 stopinj Celzija ali več se je dvignilo s 14,7 na 21. Trend naraščanja temperature je 0,3 stopinje Celzija/10 let v Črnomlju in 0,4 stopinje Celzija v Metliki. Povprečna letna količina padavin se je le malo spremenila, se pa spreminja letna porazdelitev padavin. Pri nas je zaznan povečan jesenski višek ter manjša količina dežja poleti in pozimi. Pogostejše so močnejše nevihte z močnimi sunki vetra in točo, zgodnejše je spomladansko prebujanje narave in s tem večja možnost pozebe, kar pomeni dodatne težave za vinogradnike, sadjarje in poljedelce.

"Podnebje se spreminja, to je dejstvo"

Po besedah Velkavrha vseh sprememb ne moremo pripisati zgolj vremenu, ampak tudi človeškim posegom v okolje. "Vse znanje, ki ga ima danes na voljo meteorologija, kaže na to, da se ozračje segreva zato, ker se povečuje količina toplogrednih plinov. Poleg vulkanov pa razen človeka ni kakšnih drugih pomembnih virov nastanka toplogrednih plinov. Res je sicer, da ta ciklus začne poganjati sam sebe naprej. Če se zvišuje temperatura, se tali led na polarnih predelih. Tali se permafrost, v katerem je zamrznjenega ogromno metana, ki do zdaj ni bil na voljo, zdaj pa se zaradi segrevanja sprošča v ozračje. Ta metan dodatno prispeva k segrevanju ozračja," opozarja Velkavrh.

Eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega vremenoslovja še pravi, da verjame znanosti in podatkom, ki nedvomno kažejo, da se podnebje spreminja, ključno vprašanje pa je, koliko je za to res kriv človek. Če se spreminja samo, ne moremo narediti ničesar, če smo krivi mi, pa lahko. Vprašanje je tudi, kako trajne so te spremembe. Poleg tega procesi segrevanja sprožajo dodatne procese, ki vse skupaj še pospešujejo.

Ob tem dodaja, da podnebne spremembe niso edini problem. S svojim načinom življenja in pretirano porabo namreč ogrožamo tudi preživetje prihodnjih generacij. Že zato bi se morali omejiti in prenehati proizvajati snovi, ki nam škodijo.

Znani meteorolog je predavanje v Črnomlju zaključil v svojem slogu - s tridnevno vremensko napovedjo.