40 let OOZ Metlika

V petek je v metliškem hotelu Bela krajina potekala slovesnost ob 40-letnici Območne obrtne zbornice Metlika. V slavnostnem programu, ki ga je povezovala Vesna Žist, je bila povedana celotna zgodovina obrtništva v Metliki. Škoda bi bilo, da vam teh besed ne posredujemo v celoti.

Sprehod skozi zgodovino obrtništva v Metliki pričenjamo v 16. stoletju, ko je bila Metlika živahno obrtniško mesto. Obrtniki so se v cehe – združenja obrtnikov iste stroke – tukaj oblikovali že davnega leta 1569. Vanje so bili združeni čevljarji in mesarji, nato pa še usnjarji, lončarji, zidarji in kovači. Cehi so bili vplivne organizacije, ki so ščitile interese obrtnikov, kar pa verjetno ni bilo težko, saj so imeli samoupravo v mestu v rokah večinoma ravno obrtniki. Še leta 1621 je v Metliki delalo 7 mesarjev s pomočniki in vajenci, ki so letno zaklali nad 500 glav živine. Po velikem požaru leta 1705, ko je mesto pogorelo malodane do tal, je večina obrtništva zamrla, slednje pa je ponovno zaživelo po letu 1845 z uveljavitvijo nove obrti – gojitvijo sviloprejk in ustanovitvijo Svilarskega društva.

Pravi gospodarski razcvet je mesto doživelo v 19. stoletju, k čemur je pripomogla ugodna lega ob cesti Novo mesto – Karlovec. Leta 1869 je imelo mesto dobrih 1100 prebivalcev in je bilo pravcato gnezdo za ljudi s pridnimi rokami. Takrat so našteli kar 24 čevljarskih delavnic, 15 usnjarjev, 5 kovačev, 3 tkalce in celo 30 gostiln. Okrog leta 1870 so se obrtniki ponovno organizirali v Društvo mojstrov, pomočniki pa v Društvo pomočnikov. 18 let pozneje dobi mesto Zadrugo vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja, ki je bila prva predhodnica današnje organizacije, saj je zastopala interese vseh obrtnikov nasproti oblastem. Ti so se tudi takrat srečevali s podobnimi težavami kot danes – naj omenimo le črne vinotoče in šušmarje. To ime se je ohranilo vse do konca druge svetovne vojne, po njej pa je nastalo Združenje obrtnikov. A še preden se odpravimo v povojno obdobje, naj omenimo tudi to, da so bili številni metliški obrtniki med vojno po zaporih in v internacijah, pa tudi v vrstah narodnoosvobodilne vojske. Kar je tudi razumljivo, saj so bili v bistvu proletarci, ki so živeli od dela svojih rok in s tem preživljali številne družine. To se od takrat ni prav nič spremenilo.

In kako se je metliško obrtništvo razvijalo po letu 1945? Povojno obdobje je prineslo veliko preizkušenj, veliko razočaranj in veliko upov. Podobno kot v drugih slovenskih krajih, je tudi tukaj nastalo čevljarsko, krojaško, kovaško in šiviljsko podjetje, v Gradcu pa mizarsko in lončarsko. Žal so bila vsa kmalu ukinjena, a izkušnje in znanje so ostali. Nasploh je za tiste čase značilno, da je obrt hitro umirala, saj so bili - kot so zapisali v kroniki ob 2. obrtni razstavi - ideološki očitki močnejši od pameti. Samo kot primer; leta 1939 je takratna Zadruga združevala kar 193 obrtnikov raznih strok, dvanajst let pozneje pa le 86 mojstrov. Takrat so bili za obrtnike hudi časi. Oblast se je bala kapitalizma in sposobni obrtniki so morali poiskati delo na zemlji ali v porajajočih se zametkih industrije. Leta so tekla, krizno obdobje, ki se je v našem gospodarstvu leta 1962 že začelo, pa je ustvarilo pogoje, da so o samostojnem osebnem delu vendarle pričeli razmišljati. V Metliki so se kmalu pojavili prvi obdelovalci plastičnih mas, izdelovalci drobnih kovinskih predmetov in drugi. Ti so predstavljali prve zametke kooperacij, saj je njihovo delo potrebovala tudi industrija in trgovina.

Leta 1965 so bile v Sloveniji ukinjene vse okrajne gospodarske zbornice. Gospodarstvo in zasebna obrt sta na terenu ostala brez strokovne organizacije, ker je bila v Ljubljani le republiška zbornica. Zato so se pojavile zahteve, da se za obrt, gostinstvo in turizem ponovno organizirajo zbornične službe na terenu. Tudi metliški obrtniki so bili vključeni pri ustanavljanju področnega društva – Združenja samostojnih obrtnikov Dolenjske, ki je bilo ustanovljeno leta 1969. Članstvo je bilo prostovoljno, rezultati pa so se kmalu pokazali. Obrtniki so bili v planskih dokumentih prvič omenjeni kot kategorija ljudi, enaka ostalim delovnim ljudem. Tovrstna področna organiziranost obrtništva je delovala vse do organiziranosti samostojnih občinskih društev. To je bilo v Metliki ustanovljeno januarja leta 1976, s polnim imenom ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV METLIKA. Šele zakon o združitvi v splošna združenja je omogočil ustanovitev OBRTNEGA ZDRUŽENJA z obveznim članstvom, ki ga je Metlika dobila leta 1979. Z njim pa so obrtniki dobili večje možnosti vplivati na odločitve, ki so zadevale njihovo poslovanje. Društvo obrtnikov v Metliki pa s tem ni prenehalo delovati. Leta 1982 je Združenje pripravilo prvo obrtno razstavo, v naslednjih desetletjih so za promocijo obrtnikov pripravili še štiri, ki so jih vključili v dobro obiskano prireditev Vinska vigred.

Obrtniška organizacija se je od ustanovitve soočala s številnimi reorganizacijami. Ena takih prelomnih je bila tudi leta 1991. Takrat je Obrtno združenje po 12-tih letih delovanja v okviru Zveze obrtnih združenj Slovenije postalo samostojna pravna oseba, OBRTNA ZBORNICA METLIKA, ki tudi sama skrbi za financiranje dejavnosti. Od takrat se je začelo tudi ločeno plačevanje članskega prispevka za Obrtno zbornico Slovenije in občinske zbornice. Tega leta je na delovno mesto sekretarke po Jožici Kozjan nastopila Jožica Bajuk, ki je še danes zaposlena v zbornici. Ob pomoči Občine Metlika je kljub zmanjšanemu številu članstva zagotovljena strokovna pomoč vse dni v tednu.

Leto 1991 je bilo zaznamovano z osamosvojitvijo od Jugoslavije, s čimer so se pojavile tudi težave zaradi pomanjkanja dela, finančne nediscipline in zapiranja južnih trgov, na katere so bili obmejni metliški obrtniki poslovno navezani. Zbornica je že utečenim nalogam dodala nove, predvsem na področju spremljanja lokalne zakonodaje, v zvezi s šušmarstvom, z obrtno cono v Metliki, članom so začeli pošiljati redna mesečna strokovna obvestila, s katerimi jih še danes seznanjajo z aktualnimi temami. Zaradi ustanavljanja novih občin so se leta 1995 vse občinske zbornice preimenovale v OBMOČNE, pred osmimi leti, torej leta 2008 pa je zbornica dobila ime, ki ga nosi še danes – OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA METLIKA.

Društvo samostojnih obrtnikov Metlika je prenehalo delovati leta 1997, ko je vse premoženje preneslo na zbornico. Ta je v prihodnjih letih denar vložila v temeljito obnovo ponosa metliških obrtnikov - obrtni dom; zgradbo, ki je v najlepših časih metliškega in belokranjskega obrtništva odigrala pomembno vlogo. Leta 1904 so ga z lastnimi prispevki zgradili metliški obrtniki in je eden redkih tovrstnih domov na Slovenskem. V 112-letni zgodovini se je v njem dogajalo marsikaj. Bil je središče obrtnega dogajanja in združevanja, hkrati pa je bil obrtnikom tudi močno finančno breme, ki so ga blažili z oddajanjem prostorov. S koncem druge svetovne vojne je združenje prenehalo delovati in obrtni dom je v upravljanje prevzela Samoupravna stanovanjska skupnost Metlika. Z ustanovitvijo društva obrtnikov so obrtniki spet prevzeli v upravljanje svoj dom in ga postopoma temeljito obnovili od kleti do strehe. Večja prelomnica je bila obnova celotne fasade pred desetimi leti, in sicer izključno s prostovoljnim delom kar 45-ih prostovoljcev, kar je za tisti čas predstavljalo svojstven fenomen. Pred osmimi leti so v stavbi uredili še sodobno opremljeno predavalnico, z lepo podobo zunanje stavbe pa prispevajo k urejeni podobi starega mestnega jedra.

Ob vstopu v Evropsko unijo so se v zbornici zavedali, da bo ta korak za podjetnike pomenil veliko trdega dela in iniciativnosti, predvsem pa bo potrebno veliko znanja in usposabljanja. Unija resda ponuja veliko priložnosti, a žal je prisotno tudi izključevanje. V tistem obdobju se je spremenil pogled na obrtništvo, saj so se mogli podjetniki priučiti novih načinov nastopanja na trgu. Globalizacija je povzročila izumrtje nekaterih dejavnosti. Zato so v zbornici še bolj krepili izobraževanje članov in pri njih zaposlenih delavcev, predvsem v obliki številnih aktualnih predavanj, delavnic, tečajev, ekskurzij in praktičnih predstavitev. Poleg petih obrtnih razstav v Metliki so se po možnostih in interesu članov trudili tudi za širšo promocijo. Med drugim so izdelali osem katalogov s podatki članov, na skupnem belokranjskem razstavnem prostoru pa so se še petkrat predstavili na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, zadnjih 12 let pa tudi Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.

Ob tem so ves čas skrbeli tudi za druženje članov. Prvomajski pohodi z Novomeščani so prerasli v regijska srečanja s športnimi igrami članov vseh zbornic v regiji, kar je trajalo polnih 28 let, še vedno pa se regijsko družijo gostinci na plesu ob novem letu. V letih, ko je bilo pustno dogajanje v Metliki bolj živahno, so pričeli tudi s pustnimi plesi, ki so jih pripravljali kar 29 let, nakar je tudi za to druženje pri članih zmanjkalo interesa. Zadnjih 20 let so se vsako leto odpravili na večdnevni izlet v tujino, ob novem letu pa še vedno poskrbijo tudi za upokojene obrtnike in jih povabijo na srečanje. Čeprav so mnoge negativne prakse v slovenski družbi spodkopale marsikatero dobro zastavljeno podjetniško idejo, se v obrtno-podjetniški zbornici trudijo prisluhniti in pomagati vsakemu posamezniku posebej. Zavedajo se namreč, da imamo tudi v sedanjem času individualizma veliko večje možnosti, če se povezujemo in nastopamo skupno.

Na slovesnosti so podelili priznanja članom, ki v obdobju od lanskega do letošnjega srečanja dopolnijo 10, 20, 30 ali 35 let opravljanja dejavnosti, podelili so tudi devet priznanj Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ravno tako so podelili devet posebnih priznanj.