Obnašanje zlatih hrčkov

Zlati ali sirijski hrček je ena izmed vrst hrčkov, ki se pogosto pojavljajo kot hišni ljubljenčki. Priljubljeni so predvsem zaradi nezahtevne oskrbe in ljubkega videza, medtem, ko značajske lastnosti in življenski slog nisto ravno vrlina te živalce kot ljubljenčka.

Zlati hrčki so namreč samotarji, kar pomeni, da jih nikakor ne gre združevati, saj bo gotovo prišlo do hudih prepirov in nenehnega stresa. Četudi se živalici na videz razumeta ali celo skupaj spita v gnezdu, to ni zagotovilo, da se že naslednji dan ne bosta hudo medsebojno poškodovala. Prav tako nikoli ne bomo pridobilo toliko njihovega zaupanja, da bi jih lahko božali in crkljali brez tveganja za ugriz.

Hrčki so nočne živali, večino dneva tako prebedijo v gnezdu, ki je hkrati tudi skladišče s hrano. Hrčki namreč vso hrano, ki je ne zaužijejo takoj, skladiščijo v gnezdu. V naravi hrčki živijo v podzemnih rovih, ki jim zagotavljajo varno zavetje in skladišča za hrano, ko te primankuje v naravi. Ker so v naravnem okolju hrčki prisiljeni dnevno prehoditi velike razdalje v iskanju hrane je gibanje tudi v ujetništvu zanje nujno potrebno. Ker pa jim tako velike kletke, ki bi jim to omogočala ne moremo zagotoviti je nujno, da jim v kletko namestimo kolo, ki jim omogoča navidezne nočne pohode.

V kolikor ste lastnik hrčka, ali pa to načrtujete, bodite zelo pazljivi pri izbiri kletke. Velja pravilo, da skozi špranjo v katero spravijo glavo, stlačijo tudi telo. Tako je že nešteto hrčkov imelo popotovanja po stanovanjih svojih lastnikov. Kar pa ne bi bilo hudo, če ne bi zelo hitro odkrili super skrivališča v stanovanju. Našo hrčico, ki je pred nekaj tedni odšla na tak potep, ker vrata kletke niso bila dobro zaprta smo iskali skoraj en teden. Sreča v "nesreči" je da naše mačje zveri že nekaj generacij niso od blizu videle miša ali drugega malega glodalca in v naši Čekanki niso prepoznale okusnega obroka. Poznane pa so tudi zgodbe, ki so se končale tako. Da o zgriženih kablih in pohištvu raje niti ne pišem.