Smrdi, smrdi, smrdi

Bilo je enkrat pred novim letom, ko je v Črnomlju potekala burna razprava o smradu v Črnomlju. In definitivno je ta smrad eden izmed resnejših in večjih problemov Črnomlja, ki ga je mogoče v intenzivnejši meri zavohati vsake toliko časa. Toda zaenkrat se stvari niso premaknile na boljše, vsaj kolikor vem.

Bili smo zadnjič enkrat s prijatelji na pijači v enem od črnomaljskih lokalov, ki se nahaja v severnem delu Črnomlja. Zračna linija od lokala do tako imenovane bioplinarne je približno 2 kilometra, toda zdi se kot da je 200 metrov. Takoj, ko izstopiš iz lokala lahko v nosu začutiš močan vonj smradu. Toda problem sploh naj ne bi bil v sami bioplinarni, temveč v njenem produktu, predelani gnojevki. Ko le-to razlijejo po bližnjih poljih. Morda tudi v farmi?

Neprijetno meni, ki sem samo nekajkrat na teden v Črnomlju, kaj šele tistim, ki tam živijo.
Neprijetno za goste, ki jih povabimo v Črnomelj. Vedno se kdo obregne na to.

Nekdo je na tisti burni razpravi opozoril pred ponovitvijo industrijske katastrofe, ki se je pripetila semiški Krupi. Na takšne in podobne nevarnosti opozarja tudi okoljsko gibanje. Upam, da jim na tem področju res uspe kaj doseči!

Ampak ne smrdi samo v Črnomlju. Smrdi tudi pri nas.
Zelo slabo urejen in premajhna kanalizacijski jašek enih izmed sosedov, je vsake toliko poln. Ker je večkrat poln kot izpraznjen je logično, da je gnojevka prebila jašek in začela teči ven. Prebila je tudi škarpo in skozi njo teče direktno ob regionalni cesti. Škarpo, ki jo je zgradilo cestno podjetje, večkrat ogledujejo. Velikokrat so jo tudi, oblito z gnojevko, fotografirali. Toda zgodilo se ni nič. Vedno smrdi.

Nauk zgodbe? V Beli krajini ni razlike med "urbanim" in "ruralnim" okoljem.
Vse je eno te isto sranje.