O tem in onem (19)

AI – razlog za skrb ali ne?

O tem pišejo zadnje mesece malodane vsi mediji, vsakih nekaj dni – o umetni inteligenci namreč (Artificial Intelligence - v nadaljnjem besedilu AI). Gre za inteligenco strojne in/ali programske opreme, kot nadgradnjo inteligence ljudi. To sicer ni nekaj novega (zametki AI segajo v leto 1950, uradno pa je postala AI akademska disciplina par let kasneje ), a še nikoli dosedaj ni bilo toliko prahu o tem. Predvsem, če vzamemo v obzir globalne trende in bombastične medijske objave ter napovedi. Pravo revolucijo v smislu nagle (če že ne kar dramatične) pojavnosti je nedavno povzročil ChatGPT. In še nekaj drugih. Temelj delovanja AI ni samo zbiranje podatkov, kot je pogosto napačno interpretirano, temveč gre za veliko bolj kompleksni nabor orodij, naprednih algoritmov in še česa. Osnovni princip delovanja AI pa bi jaz poimenoval kar učenje »mašin« (najpogosteje računalnikov). Od nas ljudi, kajpada. Z našimi napakami vred. To pa diši po težavah.

Predvsem pa je treba razčistiti kaj AI sploh je, o čemer bi se lahko z uporabo konkretnih primerov lahko razpisal na kar nekaj straneh. Velika večina zadev danes dobi povsem neupravičeno pečat umetne inteligence, čeprav to ni. Mogoče je zato enostavneje definirati kaj AI ni, to pa lahko poenostavljeno razumemo recimo takole: Tehnologije, ki za svoje delovanje in sprejemanje odločitev potrebujejo ljudi niso AI. To pa zadevo nekoliko jasneje definira (in povzroča bolj ali manj upravičene skrbi).

Še bolj konkretno: ali lahko n.pr. pralni stroj definiramo kot primer AI tehnologije? Ne, čeprav lahko dela popolnoma samostojno (avtomatizirano), a vseeno potrebuje človeško intervencijo, da izbere parametre delovanja. Torej, ni AI. Ni dovolj inteligenten, oziroma sploh ni.

Ali je Google dober primer AI- ja? Ja, je (po današnjih definicijah). Google uporablja močna orodja v vseh svojih storitvah (iskalni algoritmi, prevajanje, voice-to-text,….)

Da skrajšam: AI naj bi bilo nekaj, kar ljudje še ne znamo početi, ker tisti moment, ko se to naučimo to ni več AI.

Kot rečeno, o tem se veliko piše in kot je to običaj je bilo to predstavljanje AI-ja dokaj konfuzno, evforično in celo zavajajoče. Iz istega razloga so se tako v družbi (spet) pojavila dva tabora: zagovorniki in nasprotniki.

Tipično človeško.

Če temu dodamo še tretji (vzporedni) tabor teoretikov zarot pa je konfuzija popolna. Članki v medijih so najprej predstavili AI v slabi luči, o dobrih lastnostih je bilo bore malo užitnega branja. Naj povzamem le nekaj medijskih navedb negativnega konteksta AI:

• AI bo povzročila masovna odpuščanja in nezaposlenost
• AI bo poneumljala ljudi, uničila kreativnost, ljudi naredila lene in »neumne«
• stroški uvajanja AI bodo enormni
• AI bo uničila timsko delo
• ne bo več prostora za emocije
• ne bo več transparentnega delovanja
• svet bo še bolj socialno-ekonomsko razdeljen
• porušena bo privatnost
• ustvarjeni bodo pogoji socialne manipulacije
• ne bo mogoče kontrolirati AI
• AI bo zlorabljena na področjih, kjer je ne bi smelo biti ( oboroževanje)

Kot protiutež tem negativnim vplivom, ki povzročajo dileme družbe je fer izpostaviti tudi prednosti:

• AI zmore obdelati ogromne količine podatkov v osupljivo kratkem času
• je na voljo v terminih 24/7, torej dela brez počitka
• se zna neobremenjeno odločati tudi v rizičnih situacijah
• zmore prepoznati tipične vzorce, karakteristike
• izloča človeške napake (ali res?)
• zmanjša stroške nekega procesa, optimira postopke

Torej prednosti in slabosti, ki dajo misliti. Težko je argumentirano ovreči karkoli od napisanega, vendar, upoštevajoč zgodovino človeštva in karakterne lastnosti »civilizirane« družbe, se bo zgodilo to, kar se ne bi smelo zgoditi. AI se bo zlorabljala v x in y situacijah in se uporabljala tam, kjer ni pričakovati dobrobiti človeštva. To se namreč že krepko dogaja (uporaba AI v vojaške namene, n.pr.,), namesto, da bi dali prioriteto zdravstvu,…itd. Osebno me najbolj skrbi teza, da bomo ob uporabi AI vse manj uporabljali lastno pamet (možgane), kar pa ima lahko kar hude posledice. Dokaz temu je že preforsirana uvedba digitalizacije na vseh področjih. Kar nekaj držav je reforme šolstva, ki slonijo na digitalizaciji v celoti opustilo (Avstralija, n.pr.), saj so po številnih raziskavah ugotovili, da že osnovne teste uspešno konča vse manj otrok.

Osebno nimam nič proti razvoju – ta gre v obdobju digitalizacije itak svojo pot in najbrž je prav tako. V nasprotnem primeru bi še vedno buljili v črno-bele televizorje, se vozili v avtomobilih na paro, hodili na pošto telefonirat,…pa še kaj, seveda. To kar javno vemo o AI je en droben delček nečesa, kar se dogaja v javnosti nedostopnem zakulisju.

AI bo zgleda namesto nas pisal romane, pesmi, komponiral skladbe, risal umetnine, kuhal, nas izobraževal,… tako, da obstaja zanimivo vprašanje do kod bo segala praktična uporaba umetne inteligence. Jasno je, da bo do takrat preteklo še precej vode in, da realno ni pričakovati nagle implementacije že zaradi enormnih stroškov oziroma vlaganj v te vrste tehnologije. Se pa tehnološki giganti tipa Google, Microsoft, Apple, Adobe, Meta, IBM, Oracle, WMware in drugi dobesedno prerivajo pri razvoju aplikacij, ki temeljijo na AI (nazadnje Microsoft z Viva aplikacijo, n.pr.). Opevani klepetalnik ChatGPT (OpenAI) pa itak že poznamo, par dni nazaj je celo objavljeno, da bo aplikacija serijsko vgrajevana v električne avtomobile

Vsi uporabniki spleta, še najbolj tisti, ki preko spletnih trgovin tudi kupujemo poznamo kvazi AI že kar nekaj časa. Vsi vemo, da nam večina spletnih trgovin ob nakupu nečesa predlaga tudi »sorodne« izdelke v kontekstu naročenega, a je ponujena vsebina največkrat absurdna in nima prav nobene veze z nakupljenim. Tako mi je »x« spletna stran (sicer zelo popularni spletni shopping v SLO) ob nakupu čevljev v zavihku sorodni izdelki predlagala še nakup pohodnih palic, kar jasno kaže na nedodelanost algoritmov. Če bi kupil pohodne čevlje bi to imelo logiko, a sem kupoval elegantne mokasine, ki jih običajno ne uporabljamo skupaj z palicami za hojo. Takih in še bolj nazornih primerov je ogromno, ne naredijo sicer prav nobene škode, a vseeno kažejo na »luknje v sistemu«.

Bolj kot naveden primer skrbijo tiste hujše zadeve, ki lahko povzročijo resno škodo.

Če bodo zadeve globalno pod kontrolo in ne ušle z vajeti (kot denimo pri koroni) potem razloga za skrb ni. AI bo v prihodnosti temeljito vplivala na naša življenja, to je jasno.

Le upamo lahko, da se bo to odrazilo na izboljšanje zdravstvenih storitev, v znižanju življenjskih stroškov, izobraževanju, izboljšanju življenjskega okolja, itd. Upanje umre zadnje, kot pravi neki pregovor.

Takrat, ko pa se bo AI začela zavedati sama sebe pa bomo v težavah.

Tudi tale blog bi lahko nastal ob asistenci umetne inteligence – pa ni.

Končno pa – le kaj hudiča pa bomo počeli, če bo vse opravil »nekdo drug« namesto nas?!