Barometer resničnosti (24)

Lube volitve za evropski parlament in lubi referendumi!

V nedeljo, 9. junija, bodo volitve v evropski parlament, kjer bomo državljani Slovenije izvolili svojih 9 članov evropskega parlamenta, ki sicer šteje 720 poslanskih mest, kar pomeni, da je slovenski delež ena in četrt odstotka (1,25 %). Kar je precej več kot približno 0,5 %, kolikor je Slovencev v Evropi.

Evropski parlament je edina institucija na evropski ravni, ki jo Evropejci volimo neposredno, zato je precej nerazumna nizka volilna udeležba na volitvah za evropski parlament. Nazadnje, leta 2019, je bilo evropsko povprečje volilne udeležbe za evropski parlament 50,66 %, v Sloveniji pa pičlih 28,89 %.

Očitno se volivci ne zavedajo, da ta parlament sprejema zakonodajo, v tem iztekajočem mandatu so parlamentarci izvedli 25.000 glasovanj, na kateri v 80 odstotkih temelji zakonodaja posameznih držav; nadalje sprejema proračun, kar seveda denarno še kako vpliva na vsako državo članico; prav tako pa nadzira druge institucije, kot tudi nadzira porabo denarja. V parlamentu je zaposlenih okrog 10.500 ljudi, njegov proračun pa je dve milijardi evrov, kar predstavlja 1,2 % evropskega proračuna.

Ob tako slabi volilni udeležbi ni čudno, da parlament večinsko ne razmišlja tako, kot večinsko razmišljajo evropski državljani. Če polovica volivcev na pride na volitve, parlament ni odslikava razmišljanja vseh volivcev. Po raziskavi Evrobarometra se 84 % ljudi v Evropi strinja, da je okoljska zakonodaja na ravni Evrope potrebna za varstvo okolja v njihovi državi. V Sloveniji se s tem strinja celo 89 % vprašanih. V evropskem parlamentu pa imajo večino konservativne stranke, ki stalno zavirajo okoljsko zakonodajo in zeleni prehod, ter govorijo celo o 'norosti zelenega prehoda'.

Zeleni prehod pomeni prehod na bolj trajnostno gospodarstvo in družbo, ki ne temeljita na prekomerni porabi naravnih virov in obremenjevanju okolja. Zelenemu prehodu sledi zeleni dogovor, ki je strategija, sprejeta leta 2020, za prehod evropskega gospodarstva na trajnostni model in da Evropa leta 2050 postane podnebno nevtralna, kar pomeni, da ne bo proizvajala več toplogrednih plinov kolikor jih bo posrkano in vezano v ponorih.

Ena najbolj nespametnih predpostavk konservativcev je, da bo zeleni prehod osiromašil prebivalce Evrope – resnica je ravno obratna. Namreč, da zeleni prehod ni norost, dokazuje dejstvo, da so države, gospodarske družbe in družine ter ostali, ki uporabljajo sodobnejše tehnologije, bolj konkurenčni od ostalih ter bolj bogati. Kajti sodobne tehnologije porabljajo manj energije, oziroma jo proizvajajo cenejše od klasičnih. Seveda sodobne tehnologije niso zastonj, zato države dajejo subvencije, torej nepovratna sredstva, da se z novo tehnologijo lahko oskrbijo vsi sloji gospodarskih družb in vsi sloji prebivalcev. Zeleni dogovor mora biti pravičen in mora skrbeti za to, da ne bi denarno prizadel katerekoli skupine državljanov. Edino tako bo zeleni prehod dobil podporo vseh, tudi najšibkejših.

Nespametneži tudi govorijo o tem, da zeleni prehod nima smisla, saj Evropejci povzročamo samo 7 odstotkov globalnega onesnaževanja, kar je smešen in egoističen argument. Vsi na svetu moramo skozi zeleni prehod in dati svoj doprinos; kdor bo najbolj uspešen pri tem, bo tudi največ pridobil.

Ravno tako skrb za okolje in biodiverziteto – biološko raznolikost oziroma raznolikost živih bitij, ohranja prehrambno varnost vseh nas in naših potomcev, kot tudi socialno pravičnost.

Seveda podnebne spremembe, ki jih nekateri nespametneži celo zanikujejo, ustvarjajo veliko problemov in stroškov. Vendar je edina prava pot, da se s spremembami čimprej spopademo in iščemo ter vpeljujemo rešitve; najslabše pa je, da gojimo odpor do sprememb – to je najlažja in najdražja reakcija, zaradi katere bodo imeli še hujše probleme naši zanamci.

Vedno, ko so pred ljudmi veliki problemi in veliki izzivi, konservativci to izkoriščajo za strašenje in nato s poenostavljenimi, populističnimi in zgrešenimi razlagami problemov predlagajo popolnoma napačne rešitve ter sebe predstavljajo kot rešitelje problemov.

Tako so konservativci v Evropi izkoristili stisko kmetov, ki so žrtve podnebnih sprememb, ter za njihove probleme okrivili zeleni prehod in napredne politike. Kmetje so protestirali po celi Evropi in Bruselj je moral dati zeleni prehod na stranski tir. Škoda, ki jo povzročajo konservativci, je ogromna, kajti počasnejši kot bo zeleni prehod, večji bodo problemi kmetov; posledice takšne politike bodo delale še večje probleme njihovim potomcem, ki pa teh nespametnežev ne bodo mogli poklicati na zagovor…

Tako so na primer v Nemčiji konservativci preprečili vladi dostop do finančnih sredstev za zeleni prehod. Posledica tega je bila ukinitev subvencij za električne avtomobile in posledično je prodaja le-teh zelo upadla. Nespametneži zmagujejo in celo napovedujejo ukinitev predloga, da bo po letu 2035 v Evropi ukinjena prodaja avtomobilov na nafto in bencin. Naftna industrija seveda ploska takšnim idejam. Vse skupaj je smešno saj verjetno že leta 2030 nobeden v Evropi ne bo hotel kupovati klasične avtomobile. Konservativci nočejo upoštevati dejstva, da v Evropi okrog 400.000 ljudi, v Sloveniji pa okrog 1.250, predčasno umre zaradi izpušnih plinov prometa. Gospodarska škoda pa se ocenjuje na okrog pol bilijona evrov, v Sloveniji na milijardo do milijardo in pol evrov.

Ravno tako je dejstvo, da je električni avtomobil, tudi zaradi subvencij in eko kredita, cenejši od klasičnih, ko upoštevamo celotne stroške lastništva, ne samo nakupno ceno. Seveda ob predpostavki, da avtomobil polnimo na domači vtičnici, kar ima možnost 80 odstotkov prebivalstva v Sloveniji. Za ostale v blokovskih naseljih bo še potrebno poskrbeti s polnilno infrastrukturo. Torej, električni avtomobili niso predragi, preveč poceni so avtomobili na bencin in dizel. Predvsem pa zelo drago plačamo dihanje izpušnih plinov…

Evropska avtomobilska industrija je bila konservativna in je nekoliko zaspala pri prehodu na elektromobilnost, vendar pravi, da je pripravljena na prihajajočo kitajsko konkurenco. Zato prosi Bruselj, naj ne daje carin na kitajska električna vozila, ker bo to naredilo več škode kot koristi evropski avtomobilski industriji, ki veliko prodaja na Kitajskem. V globalnem svetu si ni moč privoščiti nazadnjaštva, saj se tako izgubi konkurenčnost. To velja tudi za Evropo, saj se nam lahko zgodi, da bomo zaradi konservativnosti izgubili vodilno vlogo v svetu pri zaščiti človekovih pravic in socialnih pravic.

Zadnje raziskave kažejo, da se moški v Evropi nagibajo h konservativnosti zaradi vse večje vloge žensk v družbi, s čimer se čutijo ogrožene ter se nagibajo k starim tradicionalnim in patriarhalnim vrednotam. Resnici na ljubo je treba priznati, da če bi ta svet vodile v večini ženske, verjetno svet ne bi bil v tako slabem psihičnem in fizičnem stanju…

Tudi pri referendumih ne velja biti konservativen. Če hočemo polno zaživeti v svobodni družbi, ki je pogoj za pravično in ustvarjalno družbo, se je smiselno priključiti najnaprednejšim evropskim državam in vsem skupinam sodržavljanov omogočiti pravice.

S kakšno pravico bi velika večina zdravih državljanov lahko odrekla pravico neozdravljivo bolnim in trpečim do dostojne smrti. Gre za pomanjkanje empatije do bolnih in trpečih; vendar je potrebno pomisliti, da to lahko doleti vsakega izmed nas. Z odlašanjem zakona o prostovoljnem končanju življenja silimo te ljudi v ponižujoč in drag konec v tujini, ne pa na svoji zemlji.

Znanost dokazuje, da je konoplja zdravilna rastlina, tako da samo nespametnež ne bi dovolil rabo konoplje v medicinske namene.

Pritrditi je potrebno tudi uporabi konoplje za osebno rabo, kajti starejše od 65 let najbolj tarejo kronične bolečine in nespečnost; pri teh boleznih je konoplja zelo učinkovita. Vsak, kdor upa, da bo dočakal takšno starost, bi moral biti za. Seveda pa je potrebno z zakonom zelo omejiti uporabo pri mladih, kjer je uporaba konoplje škodljiva.

Verjetno bo največ potrditev dobil referendum o preferenčnem glasu, kjer bi po novem lahko ob volitvah označili priljubljenega politika, saj ne nazadnje to naredi volitve bolj privlačne, ko lahko damo ne samo stranki ampak tudi posameznemu članu stranke svoj glas.

Lubi državljani, pojdite na volitve, kajti če ne greste, podarjate svoj glas tistim, ki gredo volit. In ti mogoče ne bodo volili za napredek Evrope, kar ima lahko usodne posledice!