Kako nam pametni telefoni uničujejo zdravje?

V zadnjih dvajsetih letih se je uporaba pametnih mobilnih telefonov močno povečala, kar posledično vpliva na vsa področja življenja, predvsem pri mlajših generacijah, ki jih danes brez telefona v roki redkokdaj vidimo. Izmed približno 8 milijard ljudi na svetu jih od tega kar 6 milijard uporablja pametni telefon, kar je precej šokantna informacija glede na to, da ima dostop do normalno delujočega izuma, na katerem očetje po navadi najdejo čas za predolgo branje časopisa (po domače mu rečemo tudi “WC”), le 4,5 milijarde ljudi.

Ko govorimo o posledicah pretirane uporabe pametnih telefonov, se večinoma osredotočamo na tiste, ki zamajejo naše psihično zdravje in spreminjajo socialno življenje. Toda, ali ste se mogoče kdaj vprašali, kako te popularne napravice vplivajo na vaše možgane in telo?

Pri gledanju telefona navzdol je zgornji del hrbtenice ukrivljen enako, kot če bi nam za vratom sedel osemletni otrok (s povprečno težo osemletnika seveda), kar je precej zaskrbljujoče, saj ljudje okvirno preživijo 4,7 ur dnevno na telefonu. Sklanjanje glave nad telefonom povzroči večji pritisk na vrat, kot če je naša glava zravnana. Pritisk je kar od tri do šestkrat večji, kar pri rednih uporabnikih telefona povzroči bolečine. Omenim naj še druge elektronske naprave, kot so televizija, računalnik, torej naprave z zaslonom, ki pri vseh ljudeh povzročajo enako težavo, in sicer kratkovidnost.

Če sem čisto iskrena, se sama pogosto zalotim, kako se moj kratek odziv na sporočilo, ki bi mi moral vzeti le nekaj kratkih trenutkov, sprevrže v enourno brskanje za nepotrebnimi informacijami po Instagramu ali Facebooku. Socialna omrežja pa seveda niso edina stvar, zaradi katerih je telefon težko izpustiti iz rok. Vzemimo za primer mobilno igrico “Candy Crush”. Pri tej igrici postopoma dosegaš majhne zmage, pri čemer občutiš zadovoljstvo, to pa zato, ker so možgani nagrajeni z manjšimi odmerki dopamina. Dopamin je hormon, ki spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli in buri domišljijo, skratka je odgovoren za našo srečo. Več zmag prinaša več različnih nagrad, vsakič pa se za nov občutek zadovoljstva izloči še več dopamina. Ti odmerki skupaj ustvarjajo “compulsion loop”, kar si Slovenci prevajamo kot nekakšno “prisilno zanko”, ki nastane tudi pri uživanju nikotina in kokaina. Naši možgani so nagnjeni k iskanju neke novosti oziroma nagrade in zaradi tega so aplikacije na našem telefonu ustvarjene tako, da nas konstantno obveščajo z novo vsebino, zaradi katere je telefon težko pustiti pri miru. Pomislite, kolikokrat na dan dobite sporočilo na “instič”, “snepič” in “fejsič” ali pa že samo to, kakšno bo jutri vreme v Metliki.

Zaslon oddaja posebno modro lučko, ki pri pretiranem gledanju v telefon lahko povzroča motnje spanca, kar med drugim negativno vpliva na razvoj sladkorne bolezni in raka. Z drugimi besedami temu valovanju rečemo sevanje. Študije na to temo se izvajajo, vendar te skorajda ne dohajajo hitrosti razvoja različnih omrežij in sevanj, ki smo jim že izpostavljeni. Kljub vsemu je bila pred kratkim objavljena klinična študija, ki je dokazala povezavo med sevanjem prenosnih telefonov in rakom možganov pri podganah. Raziskovalci so podgane 9 ur na dan, 2 leti zapored izpostaviljali tipu sevanja, ki ga proizvajajo mobilni telefoni. Izkazalo se je, da se je pri podganah povečalo tveganje za razvoj tumorjev v možganih in srcu. Tu leži odgovor na vprašanje, zakaj nam mamice vedno težijo: “Daj telefon iz žepa!” Sevanje lahko zmanjšamo tako, da uporabljamo zvočnik za pogovor ali se poslužujemo prostoročnega telefoniranja. V primeru slabega signala je pametno telefon držati čim dlje od svojega telesa.

Ljudje, ki uporabljajo telefon ponoči ali pred spanjem, težje zaspijo, poleg tega jim v telesu primanjkuje melatonina (hormona, ki sodeluje pri nadzoru človeškega cikla spanja in budnosti). Po mnenju strokovnjakov, naj tehnoloških naprav ne bi uporabljali 2-3 ure pred spanjem. Tudi v boju z odvečnimi kilogrami telefon ni človekov zaveznik. Različne aplikacije sicer pomagajo pri izgubi oziroma nadzorovanju teže, a ko je čas za obrok, je telefon treba pospraviti. Pretirana osredotočenost na telefon preprečuje zaznavanje količine in vsebine hrane.

Raziskave v Sloveniji kažejo, da kar 93 % mladostnikov, starih med 18 in 29 let, uporablja telefon zgolj zato, da preženejo dolgčas. Dejavnosti, kot so branje knjige, druženje s prijatelji, povezovanje z novimi ljudmi, gradnja medčloveških odnosov, skorajda ni več. Ljudje se utapljajo v nomofobiji, kar pomeni, da pri daljši neuporabnosti telefona občutijo strah in stisko.

V pričujočem besedilcu sem naštevala same negativne posledice uporabe »mobilnega čudeža 21. stoletja«, čeprav vsi dobro poznamo tudi njegove pridobitve. Vsaka stvar nam namreč v življenje prinaša pluse in minuse, naša stvar pa je izbor in odnos do predmeta. Tudi Srečko Kosovel zapiše: »Zlato je gnoj in gnoj je zlato … oboje je nič … ali neskončno …« Dragi bralci, v življenju je venomer treba iskati srednjo pot, ni zdravo pretiravati v ničemer in z ničemer.

Avtorica: Iva Popovič

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice