Kaj ti znaš, kaj se dogaja v tvojem telesu?

Kaj je rak?

Rak ali neoplazma je kompleksen patološki proces, ki ima svoj izvor v spremenjenem genu. Človeško telo je zgrajeno iz različnih tipov celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko organizem to potrebuje. Pri raku pa gre vbistvu za nebrzdano razmnoževanje celic zaradi okvarjenega nadzora celične delitve in okvare odmiranja celic. Ker je življenska doba večine celic omejena, je celična delitev, s katero nastajajo nove celice, nujna za obnavljanje tkiv. Če ni pravočasno zdravljeno ali če je zdravljenje neuspešno, sledi smrt bolnika.

Opredelitev raka

Poznamo izraze, s katerimi opredelimo rake, in sicer benigni tumor, ki je tumor, zgrajen iz celic, ki so podobne normalnim in se ob njihovi odstranitvi v telesu ne pojavijo več. Maligni tumor je rakasta tvorba, zgrajena iz celic, ki se hitro se delijo, prav tako pa so nepravilnih oblik in velikosti. Taki tumorji metastazirajo, kar pomeni, da se preko krvnega obtoka ali limfnega ožilja prenašajo v druge organe, kjer nastanejo novi tumorji.

Pri večini oblik rakov se simptomi ali znaki bolezni pojavijo šele takrat, ko je bolezen napredovala. Simptomov zgodnjega raka ni oziroma jih težko ločimo od simptomov, ki pripadajo kateri drugi bolezni.

Zakaj pride do raka?

Dejavnikov, ki vodijo do nastanka rakavih celic, je veliko. Te so lahko dedni, torej se prenašajo s staršev na otroke. Vendar ni nujno, da je prisotnost okvarjenega gena pri staršu povod za nastanek raka pri otroku. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki sprožijo nastanek spremenjenega gena. To so dejavniki okolja, med katere lahko prištejemo: starost, prehranjevanje in s tem povezana debelost, kajenje, dolgotrajna izpostavljenost kemičnim snovem ali sevanju, nekateri virusi ali sistemske imunske bolezni.

Stadij raka

Obstaja »pravilo« rakavih obolenj. Najprej nastane lokalni tumor (T), ta se širi po limfnem žilju v bezgavke (N, N = nodus), po krvnih žilah pa lahko metastazira v druge organe (M, M = metastaza). Mednarodno je sprejeta klasifikacija TNM, kjer se oceni stadij bolezni. T je lokalen in je zgodnji, sem spadata stadija I, II, IIIA. N je regionalen, je lokalno napredovali rak in sem spada stadij IIIB. M je pa sistemski oziroma razsejani rak in spada med zadnji stadij IV.

Veliko se je govorilo o rožnatem oktobru. Vendar za kaj dejansko gre?

Rožnati oktober je javna zdravstvena kampanja, ki vsako leto oktobra ozavešča širšo javnost o pojavu raka dojke. Ker gre za najpogostejši rak pri ženskah, je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje, da se umrljivost zniža.

Rak dojke lahko odkrijemo z otipavanjem dojk. Pojavi se večinoma pri ženskah, v zadnjih letih tudi pri moških. Tipična klinična slika se kaže s trdo zatrdlino v dojki, ki jo začutimo. Lahko je boleča ali neboleča, odvisno od stadija raka. Lahko se pojavi rdečina oziroma vnetno spremenjena koža. Zatipa se lahko povečana bezgavka v bližnjem predelu telesa (pazduhe). Ob vsaki spremembi na dojki je zato potrebno obiskati zdravnika. Za določanje sprememb v dojki, se lahko bolnica odloči za mamografijo, ki je vbistvu rentgenska preiskava, kjer žarki potujejo skozi dojko. Ženske so prav tako vključene v presejalni program DORA, kjer se ukvarjajo z zgodnjim odkrivanjem raka. Na mamografski pregled so povabljene po 50. letu starosti, ker gre za največjo verjetnost, da se zboli za rakom dojk.

Zdravljenje poteka v kombinaciji več načinov. S kirurškim zdravljenjem odstranijo (navadno) celo dojko. V primeru, da je prisotna maligna novotvorba tudi v pazduhi, potem se odstranijo tudi tamkajšnje bezgavke. Nato sledi obsevanje (radioterapija), da se uničijo še morebitne preostale maligne celice ali v primeru metastaziranja, kjer je namen zmanjšanja simptomov. Sistemsko zdravljenje poteka s hormonskimi in biološkimi zdravili (imunska zdravila) ali s citostatiki (kemoterapija) po operaciji ali pred njo z namenom izboljšanja kvalitete življenja. Kljub kombiniranem zdravljenju obstaja možnost ponovitve bolezni, zato so potrebne redne kontrole. Mamografija se opravlja na vsaka dva leta.

Kaj lahko narediš zase?

Kot že omenjeno, so okoljski dejavniki vzrok, da se maligna tvorba sproži v telesu in začne delati škodo, zato so strokovnjaki oblikovali Evropski kodeks proti raku, ki zajema 10-12 nasvetov, s katerimi se zmanjša zbolevnost za bolezen. Te so:

1. kajenje odsvetovano
2. tobačni dim škoduje (pasivno vdihovanje)
3. normalna telesna teža
4. telesna dejavnost
5. zdrava prehrana
6. izogibanje pitju alkoholnih pijač
7. izogibanje čezmernemu sončenju
8. izogibanje visokim koncentracijam radona
9. otroci naj bodo cepljeni proti hepatitisu B in humanim papiloma virusom
10. udeleževanje presejalnih programov: DORA, ZORA, SVIT

Avtorica: Aleksandra Šoronda.