Zgodovinar Janko Jarc

Zgodovinar Janko Jarc je bil rojen 25. decembra leta 1903 v Črnomlju. Študiral je v Pragi in Ljubljani ter tu 1931 diplomiral iz zgodovine in slavistike. Poučeval je v Murski Soboti, Novem mestu in na Ptuju. Leta 1942 so ga Italijani zaprli in nato internirali, 1943. je odšel v partizane; od februarja 1944 je bil sodelavec Znanstvenega inštituta pri Predsedstvu SNOS. Od ustanovitve Dolenjskega muzeja v Novem mestu leta 1950 do upokojitve leta 1975 je bil njegov avnatelj. Že pred vojno se je uveljavljal kot Raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine, za varstvo kulturnih spomenikov, arhivov in za galerijsko dejavnost pa je skrbel tudi kot ravnatelj muzeja.

Objavil je več knjig in razprav iz zgodovine Novega mesta, Dolenjske, Bele krajine ter narodnoosvobodilnega boja. Omeniti je treba njegovo preučevanje Kočevskega oziroma Partizanskega roga, o katerem sta izšli dve zajetni knjigi (1967, 1977) in več vodnikov. Skrbno napisan je vodnik Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji (1981). Isto leto je za spomine Karla Cloricija Knjiga moje mladosti napisal obširno spremno študijo o zgodovini Novega mesta med letoma 1850 in 1900. Svojemu rodnemu mestu pa se je oddolžil z razpravo Gospodje Črnomaljski (1988). Umrl je 24. oktobra 1995 v Novem mestu.