Zaposlitev tujca v Sloveniji

Slovenski delodajalci se na trgu delovne sile že zadnjih nekaj let srečujejo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra za opravljanje svojih dejavnosti. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v preteklega pol leta soočala dobra polovica vprašanih delodajalcev. Velika podjetja so se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov soočala najpogosteje, in sicer v več kot 80 %. Več kot polovica delodajalcev tudi v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra, med njimi največ v dejavnostih zdravstva, socialnega varstva in gostinstva.

Zgovoren je podatek, da je ZRSZ leta 2016 izdal skupno 16.300 soglasij in delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, leta 2023 pa kar 44.680. Decembra 2023 je bilo v Sloveniji 938.400 delovno aktivnih oseb, od tega je bilo število delovno aktivnih tujih državljanov 135.186, in sicer 18.274 z državljanstvom EU in 116.912 iz drugih držav. Skupaj so tujci predstavljali 14,4 % delovno aktivnega prebivalstva.

Zaposlovanje tujcev v naši državi urejata Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) in Zakon o tujcih (ZTuj-2). Tujci, ki so v Sloveniji zaposleni v skladu z zakonodajo o zaposlovanju tujcev, so glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi državljani. Tujec je lahko v Republiki Sloveniji zaposlen le za polni delovni čas, razen tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo ali tujca, ki se mu delovni čas skrajša v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali starševsko varstvo. Delodajalcem, ki jim je izrečena kazen globe za prekršek, odvisno od pravne narave prekrška, je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za 1, 2 ali 3 leta oziroma 5 let od pravnomočnosti prekrška.

Tujci, ki želijo delati v Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje omogoča tujcem iz tretjih držav vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. Tretje države niso članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (Norveška, Islandija, Lihtenštajn). Ravno tako k tretjim državam ne sodi Švica. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo izda upravna enota, ZRSZ pa v tem postopku izda soglasje k enotnemu dovoljenju.

Državljani BiH in Srbije za delo v Sloveniji po sporazumu med državama potrebujejo delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje je potrebno tudi za sezonska dela v kmetijstvu do 90 dni. Tega prav tako izda ZRSZ in velja kot soglasje v postopku izdaje enotnega dovoljenja.

Na ZRSZ morajo začetek dela prijaviti tudi vsi tujci, ki opravljajo kratkotrajno delo zastopnika do 90 dni v posameznem koledarskem letu. Takšni tujci morajo biti vpisani v sodni register Slovenije kot zastopniki pravne osebe.

Tujec je zaposlen v Sloveniji, kadar je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu v Sloveniji. Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu s slovenskim Zakonom o delovnih razmerjih in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca. Tujec je samozaposlen v Sloveniji, če samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Tujec lahko opravlja delo v Sloveniji kot napoteni delavec ali na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava, s časovno omejenim izvajanjem.

Enotno dovoljenje je dokument, na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec skleneta s tujcem pogodbo o zaposlitvi ali delu v Sloveniji. Če ima tujec sklenjeno samo pogodbo o zaposlitvi in nima enotnega dovoljenja, je taka pogodba nična in jo inšpektorat za delo sankcionira. Prvo enotno dovoljenje se tujcu izda za obdobje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali delu, vendar ne dlje od 1 leta. Enotno dovoljenje se po izteku veljavnosti lahko podaljša, če tujec ali delodajalec pravočasno zaprosita za podaljšanje dovoljenja in so zanj izpolnjeni zakonski pogoji. Dovoljenje se lahko podaljša za obdobje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali delu, vendar največ za 2 leti. Enotno dovoljenje se lahko tudi odvzame in razveljavi, če delodajalec v predpisanem roku ne prijavi tujca v obvezna socialna zavarovanja. Tujec lahko v obdobju veljavnosti enotnega dovoljenja zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca, se zaposli pri dveh ali več delodajalcih ali sklene novo pogodbo o delu. Za to potrebuje pisno odobritev, ki jo v obliki odločbe izda upravna enota. Odločba se lahko izda na prošnjo tujca ali delodajalca, potem ko upravna enota po uradni dolžnosti pridobi soglasje ZRSZ.

Ob sklenitvi delovnega razmerja je delodajalec dolžan prijaviti tujca v obvezna socialna zavarovanja. Takšna prijava se opravi v skladu s slovenskimi predpisi, ki urejajo to področje. Kadar so enotno dovoljenje, modra karta EU ali pisna odobritev vročeni tujcu v Sloveniji, mora tujec začeti delo v 10 dneh od vročitve dokumenta. Kadar sta enotno dovoljenje ali modra karta EU vročena tujcu izven Slovenije, mora tujec začeti delo v 15 dneh od vročitve dokumenta. Tujec, za katerega sta bila izdana dovoljenje za sezonsko delo ali vizum, če je potreben, mora začeti delo v 15 dneh od vročitve dokumenta.

Delodajalci in naročniki dela, ki tujcem zagotavljajo nastanitev v Sloveniji, so jim dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde. To pomeni, da - opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, minimalna površina prostora glede na število oseb, največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev).

Nekatere skupine tujcev iz držav izven EU imajo pod določenimi pogoji pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujci lahko delajo v Sloveniji, se zaposlijo ali samozaposlijo brez soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Prost dostop na slovenski trg dela imajo državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Prost dostop na slovenski trg dela imajo tudi njihovi družinski člani, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Prosti pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena temeljnih svoboščin notranjega trga EU. Pravica do prostega gibanja v EU se nanaša na delavce, študente, upokojence, skratka, na vse državljane EU in njihove družinske člane (ne glede na državljanstvo).
Po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela tudi tujci iz tretjih držav, in sicer:

1. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;
2. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;
3. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
4. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
5. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
6. tujci, ki jim je v Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite, in njihovi družinski člani, ki v naši državi prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;
7. tujci, ki jim je v Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazujejo z ustrezno izkaznico;
8. tujci, katerih istovetnost je nesporno ugotovljena in imajo v Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu (izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva za notranje zadeve).