Zaključek 3. festivala kamišibaj gledališča v Beli krajini

V soboto zvečer smo organizatorji festivala Knjižnica Črnomelj, KUD Zlata skledica in JSKD, OI Črnomelj, ob podpori Občine Črnomelj v Mestni muzejski zbirki s predstavami za odrasle uspešno zaključili tridnevni festival kamišibaj gledališča v Beli krajini.

Letošnji slogan festivala je bil »kamišibaj zgodbe za vse generacije in za različne ustanove«. Zgodbe štirinajstih kamišibajkarjev iz več krajev Slovenije so te dni zaživele v Vrtcu Čardak, v Knjižnici Črnomelj, v Varstveno delovnem centru Črnomelj, v Domu starejših občanov Črnomelj in v Mestni muzejski zbirki Črnomelj. Predstave si je ogledalo okrog 300 navdušenih gledalcev,

Na finalnem sobotnem večeru smo gostili Enjo May Grabrijan, ki je predstavila ukrajinsko ljudsko pravljico z naslovom Vidma, Jelena Sitar Cvetko je nadaljevala z rezijansko Grdina pod kamnom, Tatjana Grabrijan je povedala romsko pravljico Kako so nastale gosli?, Breda in Darko Kočevar sta z glasbo in govorjenim petjem predstavila Dahlovo pesem Krava, večer pa sta zaključila zakonca Igor Cvetko in Jelena Sitar Cvetko, začetnika kamišibaj gledališča v Sloveniji, ki sta to gledališko formo prinesla leta 2013 iz Japonske. Jelena je v rimani besedi ob sliki predstavila življenje največjega violinista svoje dobe Tartinija, Igor pa je nadaljeval z zgodbo iz njegovega življenja z naslovom Vražji trilček. Petra Majdič Simonič je povezovala program in s svojim lepim in toplim glasom gledalce spretno vodila od zgodbe do zgodbe.

Festival sta svečano zaključila direktorica Knjižnice Črnomelj gospa Anja Panjan Trgovčić in podžupan Občine Črnomelj gospod Štefan Misja, ki je tudi sam velik oboževalec kamišibaj gledališča.

Letošnji festival je izstopal po odličnem programu, po odličnih lokacijah, po gledališkem listu in priponki. Plakat in priponko je oblikoval domači oblikovalec Roland Plut.

Že sedaj se bomo organizatorji pričeli pripravljati na 4. festival, ki bo v letu 2018 ob istem času. Virus kamišibaja bomo z ljubeznijo širili med Belokranjci še naprej.