Na vsebino

Za odškodnine na južni trasi 3RO doslej prek 11 milijonov evrov

Vizualizacija odseka načrtovane tretje razvojne osi. Foto: PNZ
Vizualizacija odseka načrtovane tretje razvojne osi. Foto: PNZ

Dars je doslej za odškodnine ob odkupih zemljišč in objektov na trasi tretje razvojne osi sever in jug namenil 61 milijonov evrov. Od tega največ, to je dobrih 27 milijonov evrov, za odkupe na odseku Šentrupert-Velenje, kjer gradnje še ni.

Gradnja se prav tako še ni začela na južnem delu tretje razvojne osi, kjer je Dars na odseku Novo mesto-Maline za prvo in drugo etapo že izvedel vse potrebne odkupe. Skupni strošek odkupov nepremičnin je znašal 11,3 milijona evrov, od tega 8,8 milijona evrov za odkupe zemljišč in 2,5 milijona evrov za odkupe osmih objektov. Za tretjo in četrto etapo odseka Novo mesto–Maline pa je Dars doslej pridobil 26 odstotkov potrebnih dokazil o pravici do gradnje, skupni strošek odkupov nepremičnin pa je znašal 1,9 milijona evrov, od tega 1,2 milijona evrov za odkupe zemljišč, dobrih 734.000 evrov pa za odkupe sedmih objektov.

Medtem ko se postopki gradnje vsaj na nekaterih odsekih severnega dela premikajo, gre na južnem kraku proti Beli krajini še počasneje. Prvi del tretje razvojne osi, od Novega mesta do Malin, bi se po prvotnih načrtih že moral graditi, a je upravno sodišče razveljavilo gradbeno dovoljenje. S tožbo so bili uspešni v civilni iniciativi 3ROS. Tožbo so vložili, ker so prepričani, da državni prostorski načrt ni bil izdelan na podlagi najustreznejše variante.

"Cesta nedvomno prinaša večjo industrializacijo. To se mogoče trenutno ne zdi tako pereče, ampak ob prvi krizi bo spet enako, kot je bilo v letih 2010 in 2011, ko se bo brezposelnost dvignila in bo težko privabiti podjetje v Belo krajino," je nedavno v 24UR Fokusu povedal Peter Črnič, nekdanji direktor tamkajšnjega razvojno informacijskega centra, zdaj lastnik turistične agencije. Dodaja, da bi se leta 2023 morali pogovarjati o razvoju javnega prevoza in razvoju železnic, ne pa, da se še vedno pogovarjamo o osnovni cestni infrastrukturi.

Trasa tretje razvojne osi je predvidena kot povezovalna cesta severne in jugovzhodne Slovenije z državnim avtocestnim križem. Razdeljena je na osem odsekov, ki se razvrščajo na prostoru od mejnega prehoda Holmec na meji z Avstrijo do mejnega prehoda Vinica na meji s Hrvaško.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj