V novomeški bolnišnici pripravljeni na četrti val

Svet zavoda Splošne bolnišnice Novo mesto je včeraj sprejel novelacijo Načrta pripravljenosti ob izbruhu nalezljive / karantenske bolezni v bolnišnici, kar pomeni pripravo na četrti val epidemije covida-19.

Načrt je narejen v skladu s Strategijo za izvajanje hospitalne oskrbe covidnih pacientov, ki jo je izdelalo Ministrstvo za zdravje. Novomeška bolnišnica se bo vključila v naslednji fazi, ko bo v Sloveniji 150 hospitaliziranih bolnikov. Trenutno se nahajajo v predhodni fazi, kjer se poleg UKC Ljubljana in UKC Maribor, vključujeta še Klinika Golnik in Splošna bolnišnica Celje. V najvišji fazi bodo v novomeški bolnišnici zdravili 43 covidnih bolnikov, 12 bolnikov bo na intenzivni negi.

Postopno zmanjševanje rednih programov

»Glede na faze in potek epidemije, skladno z višanjem števila hospitaliziranih, bomo postopno zmanjševali redne programe z zapiranjem operacijskih dvoran (v začetku zapremo eno operacijsko dvorano, nato postopno do največ štiri operacijske dvorane) in zmanjševanjem specialističnih pregledov. Pri zmanjševanju rednega delovnega programa bomo sledili stopnji nujnosti in številu čakajočih pacientov,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Cepljenih manj kot 60 odstotkov zaposlenih

Trenutna zaščita zaposlenih (cepljeni in preboleli) je 68-odstotna, samo cepljenih pa je 57 odstotkov. V bolnišnici redno tedensko testirajo zaposlene od ponedeljka do petka, prav tako redno potekajo cepljenja zaposlenih in zunanjih. »Kar zadeva osebne varovalne opreme je bolnišnica dobro opremljena, saj imamo, glede na posamezno vrsto opreme, 2-6 mesečno zalogo. Razpolagamo tudi z ostalo opremo za obvladovanje navedenega števila covidnih pacientov, med drugim 21 respiratorjev-ventilatorjev in šest prenosnih ventilatorjev,« so sporočili.

Še vedno v rdečih številkah

Splošna bolnišnica Novo mesto je v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslovala negativno, saj je zabeležila približno 800 tisoč evrov minusa. Razlogi so po besedah vodstva bolnišnice podvrednotene cene covidnih bolnikov, prevelika cena stroška dela in naraščanje stroškov materiala.

Na področju čakalnih dob ugotavljajo, da so te na eni strani pri ortopedskih operacijah, ORL operacijah, očesnih operacijah sive mrene, RTG diagnostike, sicer nad dopustnimi, vendar realizacijo programa presegajo. »Na drugi strani pa, zaradi obvladovanja covid epidemije, ne dosegamo realizacije programa, to so večinoma internistične specialistične ambulante, kjer je zaostanek največji. Najbolj nas skrbi področje kardiologije, zato smo se javili na razpis za skrajševanje čakalnih dob tudi v tej dejavnosti. V bolnišnici intenzivno delamo na zmanjševanju zaostanka, ki je nastal iz naslova covid-19, na določenih področjih (kolonoskopija in gastroskopija), smo zaostanek v celoti že odpravili,« pojasnjuje vodstvo regijske bolnišnice.

Bolnišnica se je javila tudi na razpis za enkraten dodatni program (EDP) za skrajševanje čakalnih dob, ki so jih sicer načrtovali v normalnih razmerah. S povečevanjem števila covidnih bolnikov pa bodo primorani sorazmerno zmanjševati izvajanje EDP programa.