V Metliki o poeziji Josipa Fabine

V Kulturnem domu Metlika je minuli petek potekala predstavitev pesniških zbirk Josipa Fabine Tebi in Poezija iskrene duše. Slednji prinašata poezijo, ki jo piše življenje. Ob prebiranju pesmi je čutiti oster čut pesnika pri zaznavanju sveta okoli sebe, narave in predvsem ljudi, ki so tako ali drugače zaznamovali njegovo življenjsko pot. Dotakne se tudi globljih občutenj in razmišljanj o življenju in smrti ter ljubezni, ki jo postavlja na prav posebno mesto.

Josip Fabina se je rodil leta 1959 v Pravutini, vendar je z Metliko močno povezan. Metličani ga poznajo predvsem kot nekdanjega vodjo tamkajšnje »davkarije«. Gimnazijo je obiskoval v Karlovcu, leta 1984 pa je diplomiral na Pravni fakulteti in Fakulteti za politične vede v Zagrebu. Magister prava in univ. dipl. novinar kot novinar sicer ni nikoli resneje deloval, raje se je posvečal pisateljevanju in prevajanju.

Leta 2013 je skupaj z Nikolo Gojmercem izdal knjigo »Pravutinske korenine« (Pravutinski korijeni), v kateri sta na dokumentarni način obdelala vse družine v njuni rojstni vasi za nekaj generacij v preteklost. Leto pozneje sta napisala še »Brazde preteklosti« (Brazde prošlosti), v katerih sta obdelala 16.000 ljudi v 38 vaseh v občinah Ribnik in Žakanje. Nato pa je leta 2017 izdal odmevno avtobiografsko knjigo »Vsi moji boji z možganskim tumorjem«, ki je sicer napisana v hrvaškem jeziku. V njej je popisal svoj dolgoletni boj s to boleznijo. Leto pozneje je izšel še roman Življenje z Gorupovimi (Život sa Gorupima).

Čeprav Fabina poezijo piše že več kot štirideset let, je prvo pesniško zbirko Poezija o smrti objavil šele leta 2019. Nato pa sta hitro sledili še pesniški zbirki Poezija iskrene duše in Tebi. Ljubezen je hrbtenica njegovega ustvarjanja, pa naj gre za ljubezen do žensk ali do narave in krajev. Ženske ga navdihujejo in motivirajo. Vas je naslednja tema njegovega ustvarjanja, neizogibni motivi pa so smrt, bolečina in minljivost. Na nekoliko oster način nas skozi svoje verze spominja na minljivost življenja.

Z avtorjem se je pogovarjala Marta Strahinić, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Tamburaška skupina Klasje.