V Kanižarici odprli prenovljen rudniški stolp in rov

Na god zaščitnice rudarjev sv. Barbare so včeraj v Kanižarici, kjer je do leta 1996 deloval rudnik lignita, uradno odprli prenovljeni rudniški stolp, repliko dela rudniškega rova in muzejsko zbirko. Spomnili so se tudi 140-letne tradicije rudarjenja v Kanižarici.

Obiskovalce sta nagovorila zgodovinar Janez Weiss, ki je pojasnil zgodovinsko ozadje muzeja in upokojeni rudar Stanislav Starešinič, ki se je zahvalil Občini Črnomelj za posluh pri prizadevanju za obnovo izvoznega stolpa. Župan Andrej Kavšek pa je v svojem nagovoru izpostavil, da nameravajo muzejsko zbirko v Kanižarici nadgraditi in tam urediti muzej belokranjske tehnične oziroma industrijske dediščine.

Za kulturni program so poskrbeli pevci iz Kulturnega društva Lovski pevski zbor Bele krajine in upokojeni rudar Stanislav Cerar, ki je deklamiral svojo pesem o rudarjenju.

Občina Črnomelj je v preteklem letu obnovila rudniški izvozni stolp v Kanižarici, ki je del muzeja. Ker je prenova rudniškega stolpa terjala poseg v nepremično tehnično dediščino, so prenovitvena dela izvedli s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zamenjali so sicer odslužene in načete kovinske dele, vse lesene dele strešne konstrukcije in izvoznega stolpa. Jekleno konstrukcijo so speskali, zaščitili s protikorozijskim premazom in prebarvali Črnomaljska občina je za restavracijo in prenovo stolpa odštela nekaj manj kot 90.000 evrov.

Občina Črnomelj je upravljanje Muzeja rudnika rjavega premoga Kanižarica predala Razvojno informacijskemu centru Bela krajina. Gre za stavbo in muzejsko zbirko na območju nekdanjega rudnika, ki predstavlja zgodovino Kanižarice ter tamkajšnjega edinega belokranjskega rudnika.

Muzejsko zbirko sestavlja več celot. Osrednja razstava orisuje geološko preteklost in zgodovino premogovnika Kanižarica, ki je deloval med letoma 1857 in 1997. Prikazuje tudi tehnološki postopek rudarjenja. Posebnost tega prikaza tehnične dediščine Bele krajine pa kot najbolj viden simbol premogovnika predstavlja prenovljeni rudniški izvozni stolp. Na ogled je tudi umeten rudniški rov.

Muzej v Kanižarici tako prikazuje 140 let premogovništva v Beli krajini, od skromnih začetkov sredi 19. stoletja, do razvoja v tridesetih letih preteklega stoletja in nato nastanka modernega rudnika po drugi svetovni vojni, so še pojasnili na črnomaljski občini.

Na območju nekdanjega rudnika lignita Kanižarica na obrobju Črnomlja je sicer zadnja leta zrasla črnomaljska Poslovna cona Tris Kanižarica. Po besedah črnomaljskega zgodovinarja Janeza Weissa je bila Kanižarica pred tem rudarsko naselje. Premog so na njenem območju odkrili leta 1838, njegovo izkoriščanje pa je postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v bližnjem Gradacu odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt. Zamenjal je več lastnikov, po drugi svetovni pa obratoval s starimi tehnikami. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko so izkopali 143.000 ton premoga.

Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko je pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega lignita začela upadati. Zadnjih 20.000 ton tega premoga je prišlo iz jame leta 1996.