V domovih za starejše tudi po epidemiji številne težave

Konec razglašene epidemije je pokazal na težave, s katerimi se spopadajo v domovih za starejše. S tem, ko zaposleni ne bodo več dobivali dodatkov za delo v tveganih razmerah, bodo slabe razmere postale očitnejše.

Konec epidemije pomeni konec dodatkov, znova bo postalo očitno, kako nizke so plače zaposlenih v domovih. »To bo kar hud udarec pri zaposlenih, ki bodo prejeli bistveno nižje zneske izplačil,« je za Radio Slovenija dejala Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj.

Zaposleni so v času epidemije prejemali 65-odstotni covidni dodatek in 30-odstotni dodatek za neposredno delo v sivi in rdeči coni. Odslej bo mogoč le slednji in znova bodo na svoji osnovni plači. Osnovna bruto plača za zaposlene, ki izvajajo neposredno zdravstveno in socialno nego je denimo pod minimalno plačo vse do delovnega mesta srednje medicinske sestre.

V času epidemije je denimo oskrbovalka lahko prejela več kot 400 evrov dodatka za delo v tveganih razmerah in več kot 200 evrov za delo v rdeči coni, to pa je predstavljalo tako rekoč še eno njeno, minimalno plačo.

Po koncu epidemije vendarle lažje zadihali

Lekić Poljšakova je v pogovoru za tednik Družina sicer povedala, da so tudi v domovih za starejše po koncu epidemije lažje zadihali. »Odločitev, da najprej cepimo stanovalce in zaposlene v domovih, se je izkazala kot zelo pravilna, saj se je epidemiološka slika nato dokaj hitro popravila in lahko rečemo, da so domovi že kar nekaj časa med najbolj varnimi ustanovami pri nas. Potrjene okužbe so zelo redke, potek bolezni pa je praviloma zelo blag. Seveda to ne pomeni, da smo lahko povsem brezskrbni. Maske, ohranjanje določene razdalje, redno prezračevanje in drugi ukrepi bodo še kar nekaj časa naši spremljevalci, a to je sestavni del življenja z virusom tudi drugje,« je dejala direktorica DSO Črnomelj.

V DSO Črnomelj cepljena večina stanovalcev

Po podatkih, ki so jih zbrali na Skupnosti socialnih zavodov, je do danes v domovih za starejše po Sloveniji cepljenih 83 odstotkov stanovalcev, nekateri stanovalci pa na cepljenje po okužbi s koronavirusom še čakajo. Povečuje se tudi delež cepljenih zaposlenih. Trenutno imajo v domovih v povprečju več kot 50 odstotkov »polno« cepljenih zaposlenih. V DSO Črnomelj se je za cepljenje odločilo več kot 94 odstotkov stanovalcev in 73 odstotkov zaposlenih.

Domovi niso bolnišnice

Ključna težava v praktično vseh domovih je po mnenju Lekić Poljšakove dejstvo, da domovi niso bolnišnice. »Izkazalo se je, da v primeru večjih izbruhov okužb ne moremo sami poskrbeti ne za okužene in ne za zdrave stanovalce, saj za to nimamo zadostnih kadrovskih, prostorskih, tehničnih in drugih virov. Domovi so zato v najbolj zahtevnem obdobju nujno potrebovali zunanjo pomoč, bodisi v obliki dodatnih delavcev bodisi prek zunanjih enot, kamor so lahko namestili okužene stanovalce, da so lahko lažje obvladali nadaljnje širjenje okužb. Na to smo opozarjali že pred drugim valom, žal dostikrat neuspešno.«

Kadri odhajajo drugam

Poseben problem v domovih predstavljajo odhodi zdravstvenega osebja. Kadri odhajajo na lažja delovna mesta, saj so v domovih pogoji dela težki, na primer delo v treh izmenah vse dni. Predvsem pa so preobremenjeni, saj se kadrovski normativi tako rekoč niso spremenili že 20 let, stanovalci pa potrebujejo vedno več nege.

Lekić Poljšakova pravi, da so se že pred epidemijo soočali s kadrovsko krizo in to ne zgolj pri medicinskih sestrah, temveč tudi pri drugih poklicih, ki so nujni za njihovo delovanje. »Izredno težko smo recimo zaposlili tudi kuharje, hišnike, čistilke, bolničarje, oskrbovalke in druge, saj je delo v domu zelo zahtevno. S plačilom, naši zaposleni so namreč del sistema plač v javnem sektorju, pa nismo bili konkurenčni drugim panogam. Epidemija je to zagotovo še bolj zaostrila, saj so bile delovne obremenitve res velike, zaposleni pa marsikje utrujeni in izčrpani. Imamo tudi težavo z izgorevanjem in to v panogi, ki je že prej zaposlovala nadpovprečen delež delovnih invalidov. Skratka, nujno moramo ukrepati in poskrbeti, da bodo delovna mesta v domovih postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. Stanja, ko približno polovica naših zaposlenih prejema minimalno plačo, ne smemo več dopuščati in upam, da je bila izkušnja epidemije tisto zadnje opozorilo, da si naši zaposleni za svoje delo zaslužijo boljše delovne pogoje in tudi boljše plačilo.«

Uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi ključna

Domovi za starejše po Sloveniji trenutno zagotavljajo skupaj 19.729 postelj. Lekić Poljšakova ob tem poudarja pomen nedavno sprejetega vladnega predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja že več kot 20 let, in na pripravo sprejema Resolucije o nacionalnem programu do leta 2030. »Večina nas, strokovnih delavcev, meni, da bo uveljavitev zakona res zadostila potrebam uporabnikov na domu in se bodo te storitve v veliki meri razvijale. Ko bomo zmogli v polni meri uresničevati potrebe vseh uporabnikov na domu, se bo zagotovo tudi zmanjšala potreba po institucionalnem varstvu. Sama menim, da gre razvoj storitev v pravo smer in da večina ljudi, potrebnih pomoči, želi ostati čim dlje doma,« je še v pogovoru za Družino povedala direktorica DSO Črnomelj.