V Črnomelj bi prišel na pomoč uradnik iz Novega mesta

Na številne ostre odzive je v minulih dneh naletela domnevna napoved vlade o ukinitvi upravnih enot. V strankah SDS, NSi in SD so skočili na noge, ko je v javnosti zaokrožila informacija, da je ministrstvo za javno upravo na prvi seji koordinacijske skupine za reorganizacijo upravnega poslovanja predstavilo predlog, da naj bi se število upravnih enot krčilo s trenutnih 58 na zgolj 12 po statističnih regijah, vse preostale upravne enote pa bi s tem potem izgubile svojo samostojnost in postale zgolj izpostave. To bi se zgodilo tudi z obema belokranjskima upravnima enotama. Po navedbah SDS-a bi teh 12 upravnih enot od preostalih 46 upravnih enot prevzelo reševanje zadev zlasti na področju tujcev, gradbenih zadev in nekatere druge podporne naloge. Gradbenih dovoljenj denimo Belokranjci tako ne bi več pridobivali v Črnomlju in Metliki, ampak v Novem mestu.

V poslanski skupini SDS-a so bili ob tej novici »naravnost zgroženi«, saj se ves čas zavzemajo za decentralizacijo Slovenije, ta korak pa po njihovem prav nasprotno vodi k še večji centralizaciji Slovenije in oddaljevanju samih upravnih postopkov od državljanov in gospodarstva.

Tudi poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je dejala, da je vlada z "napovedjo reforme, ki je nihče ni pričakoval in je popolnoma nepotrebna", ljudi šokirala. Po njenem mnenju napoved reorganizacije pomeni, da bo država po novem storitve ljudem nudila le v 12 večjih občinah. "Kakšna velika napaka, v NSi-ju tega ne bomo dovolili, spodbujali bomo ljudi, naj vendarle povedo, da si tega niso zaslužili," je dejala in dodala, da nas bo to privedlo do še večje centralizacije naše države.

Oglasili so se tudi v SD-ju, kjer pravijo, da je takšna reorganizacija zanje nesprejemljiva. V stranki sicer pozdravljajo, da se pristopi k učinkovitemu organiziranju upravnih enot, ampak ne na način, kot je v sedanjem predlogu. Po njihovem mnenju se bodo s predlagano reorganizacijo najzahtevnejše naloge prenašale na upravna središča, predvsem dovoljenja za delo za tujce, pridobivanje gradbenega dovoljenja in podobno. Rešitev v SD-ju vidijo v tem, da bi upravne enote, ki imajo manj postopkov, prevzele delo drugih enot.

»Upravne enote se ne zapirajo«

Po napovedih ostrega odziva znatnega dela slovenske politike, so na ministrstvu za javno upravo v petek sklicali sestanek v okviru delovne skupine za lokalno samoupravo z vsemi tremi združenji občin in po seji v skupnem sporočilu zatrdili, da se upravne enote ne zapirajo, temveč da je njihov skupni cilj boljša javna uprava. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je zagotovila, da se upravne enote ne bodo zapirale. Ob tem so se strinjali, da je treba delo upravnih enot optimizirati s ciljem boljše dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti.

Strokovna vodja sveta za trajnostni razvoj javne uprave Polonca Kovač je v pogovoru za Dnevnik dejala, da so v podskupini za reorganizacijo upravnih enot komaj začeli delati. Ključna naloga državne uprave, ki je ne smemo mešati z lokalno samoupravo, je, poudarja Polonca Kovač, da zagotavlja enotno storitev vsem državljanom, ne glede na to ali živijo v Lendavi, Črnomlju ali Tolminu. Po njenih besedah se ne more dogajati, da bi na nekaterih koncih Slovenije hitreje pridobivali nujne dokumente, zato je neke vrste centralizacija oziroma koordinacija med 58 upravnimi enotami nujna.

UE Črnomelj bo imela še vedno odprta vrata za občane

»Ključno je, da moramo ločiti zunanji vidik upravnih enot, to je dostopnost za ljudi, kar se bo absolutno ohranjalo. Najmanjša upravna enota, recimo Črnomelj, bo imela še vedno odprta vrata za občane, četudi bi bila povezana v Novo mesto,« je za Dnevnik pojasnila Polonca Kovač.

Z reorganizacijo dela upravnih enot se, kot pravi redna profesorica na fakulteti za javno upravo v Ljubljani, za občane navzven ne bi smelo spremeniti nič oziroma bi morali zaradi interne racionalizacije sistema dobiti celo boljšo storitev. To po njenem praktično pomeni, da bi ljudem ali podjetjem v Črnomlju, ki bi imeli izjemno zapleten primer pridobitve gradbenega dovoljenja, prišel na pomoč uradnik iz upravne enote v Novem mestu, ki ima dovolj strokovnega znanja, da postopek izpelje hitro in učinkovito. »To ne pomeni, da bi morale stranke hoditi v Novo mesto ali se voziti sto kilometrov daleč, ampak bi uradnik prišel v Črnomelj,« je za Dnevnik pojasnila Polonca Kovač. »Ideja je, da ne bi bila vsaka upravna enota držav v državi, ampak bi se uradniki prerazporejali glede na potreba. Res pa je, da bi načelniki manjših upravnih enot lahko izgubili določeno raven položaja,« dodaja.

Rok za oblikovanje načrta reorganizacije upravnih enot naj bi bil do konca letošnjega leta. V prehodnem obdobju bi lahko izvedli tudi pilotni projekt, ko bi denimo na Dolenjskem povezali upravne enote in po določenem obdobju analizirali, ali z reformo lahko dosegajo cilje.

Ministrica Ajanović Hovnik je sicer pretekli teden opozorila, da je upravnih enot 58, kot je bilo v prejšnji državi občin, in da so te upravne enote tako po velikosti kot obremenjenosti zelo neenake. Zato opažajo zaostanke, predvsem na področju obravnav enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Pri reorganizaciji poslovanja pa želijo po besedah ministrice vzpostaviti zaledno poslovanje, torej tiste storitve, ki se ne delajo pred strankami, temveč se postopki vodijo za mizo. Želijo jih reorganizirati na način, da dobijo dovolj tako kritične mase ljudi, ki bodo to lahko počeli, pa tudi znanja in vsega na enem mestu.