Sreče se ne more kupiti
Na zelenici pred Knjižnico Črnomelj je bilo danes zopet živahno. Nov teden je namreč prinesel novo dogodivščino pod čudežnim drevesom in otroški smeh je odmeval skoraj okrog vseh vogalov naše knjižnice. Glavna tema današnje delavnice je bila Sreča, saj smo se spraševali ali je srečo mogoče zares kupiti ali ne.
Otroci so najprej prisluhnili zgodbi z naslovom Prodajalec sreče. Pravljica govori o prodajalcu sreče, gospodu Golobu, ki prodaja srečo v majhnih in velikih konzervah. Hja, bi radi tudi vi kupili srečo? Skupaj z otroci smo ugotovili, da se sreče ne da kupiti in da moramo zanjo poskrbeti kar sami. Smo bili pa enotnega mnenja, da je za srečo potrebno malo in da lahko z majhnimi stvarmi naredimo veliko.
Na koncu je vsak izmed otrok dokončal svojo obešanko, na katero bo pripenjal stvari, ki ga to poletje osrečujejo. Ni pomembno ali gre za fotografije iz potovanja, kratkega izleta ali le iz nedeljskega druženja s sosedi. Pomembno je, da se ukvarjamo s stvarmi in osebami, ki nas osrečujejo.
Galerija
Zadnji blogi
Poglejte tudi
