Smrad v Črnomlju

Z Občine Črnomelj smo prejeli dopis z naslovom Nevzdržen smrad v Črnomlju, ki je namenjen predsedniku države, vlade in državnega zbora, ter ostalim institucijam (glej priponko spodaj). Piše pa takole:

»V mesecu avgustu se ponovno pojavlja zgodba o nevzdržnem smradu v mestu Črnomelj. V mestu zaznavamo v zadnjih treh tednih občutno povečan smrad, na kar nas opozarjajo tako s strani krajevne skupnosti Črnomelj kakor tudi številni občani, pa tudi tisti, ki nismo prebivalci mesta to še kako dobro občutimo zjutraj, ko pridemo v službo. Zadnje dni smo bili tudi s strani prebivalcev Vinice in Dragatuša opozorjeni na smrad, ki se širi po naseljih. Smrad v mestu Črnomelj,prihaja iz območja, kjer sta bioplinarna in prašičja farma. Za ljudi je zelo moteč, povzroča jim številne težave in tako vpliva na počutje in zdravstveno stanje prebivalcev mesta Črnomelj,« so zapisali.

V nadaljevanju pisma so spomnili, da so se glede delovanja bioplinske elektrarne Lokve ter razvoza gnojevke iz prašičje farme in bioplinarne v preteklih letih že velikokrat obrnili na pristojne službe, problematika pa je bila tudi medijsko odmevna. V letu 2013 je bioplinarno Lokve prevzela v lastništvo in upravljanje družba Petrol d.d. in z novim upravljavcem bioplinarne se je smrad sicer pojavljal občasno, vir smradu pa je bilo težko določiti, saj se je upravljavec bioplinarne izgovarjal na prašičjo farmo, lastnik le te pa na bioplinarno, pravijo na občini in dodajajo, da. »ves ta čas nam razni inšpektorati pojasnjujejo, da proti smradu ni mogoče ukrepati, ker to področje ni urejeno z zakonodajo. Vendar smrad je posledica neustreznega delovanja naprav, nepravilnosti v postopkih, izbiri neustreznih postopkov in kmetijskih praks,…. . Zato pozivamo vse pristojne inšpekcijske službe, da v okviru svojih pristojnosti opravljajo pogostejše nadzore tako bioplinarne in prašičje farme na Lokvah pri Črnomlju, kakor tudi uporabnikov digestata iz bioplinarne in v primeru kršitev dosledno ukrepajo. Pristojne državne institucije pa pozivamo, da pristopijo k skupnemu in usklajenemu reševanju problemov in usklajevanju zakonodaje, tudi za področje smradu in razvoza organskih gnojil in proizvodov iz bioplinarn. Poleg smradu obstaja tudi nezanemarljiv problem onesnaževanja podtalnice, ki je žal neviden, a kljub temu za belokranjska kraška tla nekontroliran razvoz digestata lahko dolgoročno predstavlja resno »ekološko bombo«.«

Osnovna človekova pravica je tudi v 72. členu Ustave RS zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja. Smrdeče in z gnojnico prepojeno okolje to vsekakor ni. Interes kapitala in raznih lobijev nikakor ne more biti nad pravico do zdravega okolja. Zagotovitev le tega pa presega pristojnosti zgolj lokalnih oblasti. Pričakujemo resno ukrepanje državnih institucij in ureditev tega področja.«