Semič v starih cajtih (264)

Stane Klepec

Rojen je bil leta 1941 na domačiji Klepčevih v Pustem Gradcu. Kmalu je postal sirota, saj sta mu zelo zgodaj umrla starša. Po letu 1950 je nekaj časa preživel v domu za vojne sirote v Semiču. Čeprav ga takrat osebno nisem poznal, sem si ga zapomnil, ker je izstopal iz skupine ''Domčanov'', saj je bil za glavo višji od ostalih.

Življenje ga je kovalo s trdo roko. Izučil se je za elektromonterja. Veljal je za odličnega in zanesljivega delavca. V delo je vključeval tudi mnoge izvirne zamisli in veljal za inovatorja. Poleg trdega dela se je ukvarjal s številnimi drugimi dejavnostmi. Bil je radioamater, fotograf, filmar, gasilec, predvsem pa vrhunski belokranjski jamar.

Pobližje sva se seznanila in spoprijateljila, ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja priselil k partnerici Olgi Matko na Štrekljevec.

Takoj je bil pripravljen na ponujeno sodelovanje s podružnično šolo Štrekljevec. Neizmerno je užival v družbi šolarjev, ko jim je pripovedoval o svojih jamarskih dogodivščinah , lepotah kraškega podzemlja, ali ko jih je pomagal voditi po najzanimivejših kotičkih semiške narave.

Skupaj sva zasnovala idejo o učni poti, na kateri bi otroci v naravi spoznali osnovne kraške značilnosti. Načrtovala sva najprimernejšo traso današnje kraške učne poti ''Od Lebice do Krupe'' in določila osnovne oporne točke: Lebica - Pild (kužno znamenje pri Trati) - studenček Cuza - Vavpčke stezine – steljniki – Malikovec - Frkeča jama – lipovski Zdenc – mokrišče Jaušje - Pugleška vodenica. Pozneje so najino idejo nadgradili drugi semiški ljubitelji narave, ki so v kraško učno pot uvrstili še Brstoveljsko vodenico, cerkev Sv. Trojice na Vinjem Vrhu, koliševko Medvednico in izvir reke Krupe.

Stanko je bil velika dobričina, vedno dobre volje, z večnim nasmehom na obrazu. V družbi z njim nam je bilo vedno lepo.

Septembra 2008 je na seniku na Štrekljevcu reševal mucke in se pri tem smrtno ponesrečil.

Pokopan je ob cerkvici na pokopališču, ki se nahaja na okljuku reke Lahinje v Pustem Gradcu.

Stanetovo portretno fotografijo sem si izposodil iz zapisa ''V spomin Stanku Klepcu'', avtorja Borivoja Ladišića.