Renault Koleos: Test - Dunaj, Padova in Benetke

Če avtomobil testira strokovnjak, je vsem jasno kam se bo zapeljal, kako bo vozil, kaj vse bo testiral in koliko slabih točk bo našel pri avtomobilu. V primeru, da avtomobil ocenjuje nekdo, ki reče, da mu je avto lep, da je prostoren in da "dobro potegne", pa pride ocena predvsem iz srca.

Glede na to, da avtor tega članka nisem prvi omenjeni v uvodnem odstavku, vam lahko zagotovim, da sem v vožnji novega Koleosa predvsem užival. Zakaj sem napisal novega? Ker se mi to zdi zelo pomembno. Dasiravno "starega" sploh nisem testiral (V mojih očeh je bil star model kar nekaj na hitro zmetanega skupaj. Se opravičujem oblikovalcem, ampak, to je samo moje skromno mnenje.).

Zato pa je zame nov model več kot zanimiv. S predhodnikom enakega imena nima nič več skupnega. Je namreč bratranec nissana x-traila v Renaultovi preobleki, ki ga izdelujejo v Južni Koreji. Tudi tega nisem vedel do zdaj, ko sestavljam ta članek. Koleosa, ki nam ga je v testiranje posodilo podjetje Avtohiša Vrtin iz Črnomlja, je poganjal Nissanov 2-litrski dizelski štirivaljnik s 130 kW in 380 Nm, ki je imel pogon na vsa štiri kolesa, če to seveda želite. Prazen avtomobil tehta več kot 1.800 kilogramov in za svojo težo je več kot poskočen. Seveda se to pozna tudi pri porabi goriva. Ko sem ga odpeljal iz Avtohiše Vrtin je računalnik kazal povprečno porabo 8,4 litra/100 kilometrov. Z normalno vožnjo (med 130 in 160 km/uro) po avtocesti do Dunaja (natanko 450 kilometrov v eno smer) in nazaj, pa je poraba padla na dobrih 8l/100 km.

Ja, na Dunaj sva peljala Koleosa, na koncertu Lennyja Kravitza še ni bil in v garaži nakupovalnega centra Lugner City, ki je le nekaj metrov oddaljena od koncertne dvorane Wiener Stadthalle, mu je bilo prav všeč. Tudi nam. Na koncert sva se odpravila z mojim nekdanjim "cimrom" iz Ameriškega glasbenega inštituta, s katerim se v zadnjem času dobiva predvsem na takšnih ali podobnih dogodkih. Je pa "cimer" Uwe tudi dober kitarist in upam, da mu bom lahko uredil kak špil tudi v Črnomlju. O koncertu Lennyja Kravitza je skoraj škoda kaj pisati. To je treba slišati. Mogoče le za občutek, eden zadnjih singlov TUKAJ.

Torej, Koleos naju je počakal v parkirni hiši čez noč, za kar je bilo potrebno plačilo 14€. Naslednji dan naju je popeljal še malce po mestu in nato proti domu, kajti, Koleos še ni bil v Padovi in želela sva mu privoščiti še eno koncertno izkušnjo, pa čeprav le na parkirišču.

The Script. Gran Teatro Geox Padova. Predstavljal sem si, da bo šlo za gledališče v centru mesta, v bistvu pa smo parkirali pred šotorsko halo tik ob avtocesti. Ampak prvi vtis ni vedno tisti pravi. V notranjosti šotora naju je pričakal več kot prijazen prireditveni prostor. Ravno prav velik. Lahko bi rekli celo intimen, v primerjavi z Lennyjevim koncertom. In kot takšen se je koncert skupine The Script tudi pokazal. Veliko energije na odru, dobra komunikacija s publiko, ki je bila, resnici na ljubo iz mojega zornega kota premlada (z njihovega me mnenje ne zanima!), dobro ozvočenje in svetlobni efekti in pa sproščenost nastopajočih, ki so ob zaključku koncerta oder zamenjali kar s stojiščem v parterju in se pomešali s svojimi oboževalci. V živo je to seveda veliko bolje, ampak, vseeno: TUKAJ.

Renault Koleos je konec koncerta brez večjega razburjenja počakal na varovanem parkirišču. Ker je bilo vse skupaj blizu prometne žile, smo vsi trije (štejem tudi Koleosa, navsezadnje je bil že tretji dan z nama) dokaj hitro zapustili Padovo in se odpravili proti Benetkam. Ker sem že prej povedal, da sem laik, kar se tiče novitet v avtomobilski industriji, sem bil prijetno presenečen, ko me je avto opozoril, če sem zapeljal preko sredinske ali stranske črte. Z utripanjem lučk na voznikovi armaturi, nekakšnim "helikopterskim" zvokom pri zunanjih ogledalih in s tem, da je stišal radijski sprejemnik. Zame je to "wow".

Natanko polnoč je bila ura, ko sva parkirala v Benetkah. Slabih 30 minut je bilo potrebno počakati, da se je po kanalu prizibal vaporeto in potem za ceno enosmerne vozovnice 7,5€ po osebi do Trga sv. Marka. Šlo je počasi, ustavili smo na vsaki strani kanala in do glavnega trga potebovali prve pol ure dneva, ki se je šele dobro začel.

V Benetkah sva bil velikokrat. Nikoli pa tako sama. Na Trgu sv. Marka midva in mogoče še trije golobi, četrti je ravnokar odšel spat. Proti parkirišču sva se v zelo toplem in z vlago prežetim zrakom odpravila peš. Po smerokazih na hišah, z google maps aplikacijo na telefonu. Doživetje, ki se ga ne da opisati, kaj šele primerjati z Benetkami ob takšnem datumu ob belem dnevu. Le na mostu Rialto sva srečala skupinico ameriških mladostnikov, ki so se slučajno srečali na tem mestu in skušali izmenjati izkušnje potovanja po Evropi pa jim to zaradi nam neznanega vzroka ni šlo najbolje od jezika ... :)

Renault Koleos ni odličen samo po voznih karakteristikah. Izkazal se je tudi kot potrpežljiv sluga, ki čaka svojega gospodarja. V prijetnem brundanju štirivaljnega dizelskega agregata smo se iz beneške lagune odpravili proti slovenskemu prebujajočemu se dnevu.

Avtohiši Vrtin se zahvaljujemo za izposojo avtomobila, Koleosu pa, da nas je zelo udobno, z občutkom in z vsemi varnostnimi pripomočki, ki so na voljo vozniku, prepeljal na približno 1.800 kilometrov dolgem koncu tedna.

Renault Koleos je seveda naprodaj v Avtohiši Vrtin (ja, v času toče je bil v garaži) in če vas zanima si lahko ceno in karakteristike ogledate TUKAJ.