Povprečna belokranjska plača krepko pod regijskim povprečjem

V občini Črnomelj je povprečna bruto plača v lanskem letu znašala 1.379 evrov, kar je odstotek manj glede na leto 2019. Povprečna bruto plača v črnomaljski občini zaostaja za povprečno bruto plačo v jugovzhodni regiji za 597 evrov oziroma za dobrih 30 odstotkov. Razlika se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 3,3 odstotne točke. Za povprečno bruto plačo v Sloveniji pa zaostaja za 327 evrov oziroma za 22 odstotkov. Tudi tukaj se je zaostanek v povprečni plači v primerjavi z letom 2019 povečal za dobre tri odstotne točke.

Najvišje povprečne bruto plače so bile na Črnomaljskem v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (2.350 evrov). Sledi dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer se je plača v primerjavi z letom prej najbolj povečala in sicer za 29 odstotkov.

Spodbuden za največjo belokranjsko občino ni niti podatek o neto dodani vrednosti na zaposlenega. Ta je lani znašala 35.047 evrov in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 333 evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega tako v primerjavi z JV regijo zaostaja za slabih 42 odstotkov, razlika pa se je lani še povečala. Za državnim povprečjem v Črnomlju zaostajajo za dobrih 25 odstotkov. Tudi tukaj se zaostanek v neto dodani vrednosti na zaposlenega ponovno povečuje.

Kako je s plačami v Semiču

Po podatkih AJPES-a je povprečna bruto plača v občini Semič lani znašala 1.540 evrov in je zaostajala za povprečno plačo v JV regiji za 436 evrov oziroma je dosegala 80 odstotkov povprečne plače v JV regiji (4,3 odstotne točke več kot 2019). Za povprečno slovensko plačo je zaostajala za 234 evrov oziroma je dosegala slabih 87 odstotkov slovenske povprečne plače (5,3 odstotne točke več kot 2019). Povprečna plača v semiški občini je bila tako nominalno večja za 144 evrov.

Semič med belokranjskimi občinami sicer zadnjih enajst let beleži najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega. Lani je ta znašala 41.320 evrov, kar predstavlja 11-odstotno povečanje glede na leto prej. V najmanjši belokranjski občini se je zmanjšal tudi zaostanek neto dodane vrednosti na zaposlenega, tako za JV regijo, kot za slovenskim povprečjem.