Poplavna študija: skrajni čas za konkretne ukrepe

Ob septembrskih poplavah reke Kolpe, ki je dosegla rekordni pretok v zadnjih 70 letih, so največjo škodo utrpele vasi v Poljanski dolini ob Kolpi. Sodevci so bili denimo poldrugi dan odrezani od sveta, poplavljena je bila tudi tamkajšnja, nedolgo nazaj obnovljena cesta (na fotografiji), ki so jo pri obnovi nekoliko dvignili, a ni pomagalo. Nujno potrebna obnove je tudi gozdna cesta proti Sodevskim štalam, ki gasilcem, reševalcem in še komu, ob tovrstnih izrednih razmerah ne omogoča dostopa.

Skrajni čas za konkretne ukrepe

Kot je opozorila črnomaljska občinska svetnica Renata Butala, je »skrajni čas za nujne ukrepe in ne za popravke že narejenih ali morebiti pisanje novih poplavnih študij«. Poudarja, da je bilo naročilo poplavne študije za območje Radencev sicer oddano, »a noben izvajalec niti uslužbenec občinske uprave ni takrat prišel pogledat dejanskih razmer. Bo poplavna študija spet narejena po zamisli nekoga v kabinetu?« je zapisala v vprašanju, ki ga je naslovila na Občino Črnomelj.

Predstavniki občine in družbe CGP so skupaj preverili stanje lokalnih in državnih cest ter tudi sami ugotovili, da ne morejo priti do naselja Sodevci. »Ob ogledu smo tudi opravili razgovore z domačini in bomo pripravili predloge za zagotovitev dostopa do vseh naselij tudi v času izjemnega poplavljanja reke Kolpe. Pri tem bomo težili k temu, da se dostop zagotovi po že kategoriziranih državnih ali občinskih cestah,« je pojasnil Vinko Kunič s črnomaljske občinske uprave.

Poplavna študija po meri prizadetih

Izbrani pripravljavci poplavne oziroma hidrološko hidravlične študije morajo upoštevati splošne smernice s področja urejanja voda, ki jih je januarja letos objavila Direkcija RS za vode. Glede na zakonodajo bi izdelavo poplavnih študij morala zagotavljati država. Za morebitne potrebe po spremembah občinskih prostorskih načrtov pa država dopušča, da občine za manjša območja same poskrbijo za izdelavo študij. Občina Črnomelj se je odločila za izdelave hidravlične študije prioritetno za območje Gorenjih, Srednjih in Dolenjih Radencev. Prebivalci teh območij so namreč opozorili, da reka Kolpa ne poplavlja v takšnem obsegu, kot je sedaj opredeljeno v veljavnih dokumentih, kar med drugim ovira tudi razvoj turistične dejavnosti.

»Študija bo za obravnavano območje dokončana predvidoma ta mesec, iz nje bo verjetno tudi razvidno, ali bodo letošnje ekstremno visoke vode v septembru pomenile zmanjšanje poplavnega območja ali pa morda celo razširitev tega,« je v odgovoru zapisala Greta Auguštin s črnomaljske občinske uprave.

Neurejeni tudi mnogi jezovi

Poseben problem ob tem predstavljajo tudi številni in marsikje neurejeni jezovi, ki ob večjem pretoku reke Kolpe v pregradah zadržujejo naplavine, slednje pa nato dvigujejo rečno gladino. Občina Črnomelj je na direkcijo za vode konec maja posredovala dopis s celovitim pregledom stanja jezov na reki Kolpi, a zgodilo se ni nič. »Opozorili smo na problematiko in pozvali za to pristojne državne ustanove, da uredijo vse potrebno za naložbe v obnovo jezov in brežin ob reki Kolpi. Povratnega odgovora še nismo prejeli, kljub večkratnim opomnikom,« pravijo na črnomaljski občini.