Na Suhorju imajo letos kar dva

Pred 1. majem se tudi po številnih belokranjskih vaseh in krajih visoko v nebo dvigujejo mlaji. Skoraj do vrha obsekana in obeljena smreka z zelenim vencem in pisanimi trakovi na koncu, pomeni glasnika veselja. Pogosto z vrha plapola tudi slovenska zastava.

V skladu z dolgoletno tradicijo so postavitev mlaja izvedli tudi na Suhorju. V zgodnjih jutranjih urah so se člani in članice PGD Suhor odpravili v gozd po primerno drevo. Po uspešno opravljenem prevozu in okrasitvi, so s pomočjo mehanizacije mlaj tudi uspešno postavili. V veliko pomoč pri postavitvi pa so bile tudi avtolestve PGD Metlika, ki so služile za nekatere "lepotne" popravke na mogočni smreki.

Poleg velikega, letos na Suhorju prvič stoji tudi manjši, pionirski oziroma mladinski mlaj, ki so ga povsem sami postavili najmlajši člani tamkajšnjega gasilskega društva.

Mlaji, ki po vsej državi stojijo v čast praznika dela, imajo dolgo tradicijo, postavljali pa so jih v različne namene. Mlaj je kot znamenje posebne počastitve nastal iz maja, ki je v 16. stoletju predstavljal le zelenelistnate veje. To je bil simbol pomladanskega praznovanja in ljubezenske naklonjenosti, večkrat povezan z jurjevanjem. Praznovanje pomladi je bilo pozneje združeno z mednarodnim delavskim praznikom.

Postali so del podeželske kulture. Pred prvo svetovno vojno, ko se je postavljanje mlajev zelo uveljavilo, so se vrnili tudi v mesta, kjer so dobili pomen slovenske narodne kulture. Kot narodni simbol so se še bolj utrdili med obema svetovnima vojnama, na kar kažejo zastave, ki so jih obešali nanje.

Mlaje so v različnih velikostih postavljali in še vedno postavljalo v mnoge namene. Danes jih na podeželju postavljajo ob porokah in okroglih osebnih jubilejih.