Polycomovo pametno tovarno si je ogledalo sto predstavnikov podjetij iz Slovenije in tujine

V okviru dvodnevne mednarodne konference SLOVENIAN DIGITALIZATION COMPETENCES – Razvoj kompetenc za digitalizacijo slovenskih podjetij, ki jo organizira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, si je približno 100 udeležencev, predstavnikov malih in srednjih podjetij iz Slovenije in tujine ogledalo Polycomovo novo tovarno kot primer digitalizirane tovarne v Sloveniji.

Gostje so si ogledali našo sodobno tovarno za proizvodnjo termoplastov. V 45-minutnem ogledu smo se sprehodili po poti izdelka od naročila do odpreme. Pot smo tako začeli v oddelku konstrukcije, nadaljevali v orodjarni, kjer razvijemo in naredimo orodje za novi izdelek, sledi vzorčenje in kontrola ter nato proizvodnja, ogled smo končali s sprehodom mimo oddelka logistike in se ustavili še pri našem sušilnem sistemu, ki je eden največjih v Sloveniji.

»Obiskovalce so najbolj navdušili roboti v proizvodnji, ki jih imamo že 60, ter popoln nadzor nad kakovostjo izdelkov, ki ga zagotavljajo kamere. Navdušili smo jih lahko tudi s podatki o količinah nabrizganih izdelkov. Najhitrejši stroj na primer v 24-urnem ciklu proizvede kar 250.000 kosov,« je povedal Gašper Sever, vodja tehnologije proizvodnje.

Toni Golob, kompetenčni centri KOC, predstavnik organizatorja konference: »Polycom smo izbrali, ker je tovarna nova in prva, v celoti 4.0 industrija v Sloveniji. Zelo sem se veselil tega ogleda in moram reči, da sem še bolj fasciniran, kot sem pričakoval da bom, čeprav sem imel že na začetku visoka pričakovanja. Podjetje je večje, kot sem si predstavljal, ima več strojev. Z mojega strokovnega stališča mi je najbolj zanimivo, da delajo na kadrih, da se usposabljajo. Imajo 10 učilnic – to ogromno pove o podjetju.«

Iztok Stanonik, direktor Polycoma: »Ponosni smo, da nas je organizator izbral kot primer dobre prakse v Sloveniji, da smo lahko odprli vrata udeležencem konference in pokazali našo tovarno. To pomeni, da tudi strokovna javnost opazi naš doprinos k slovenskemu gospodarstvu. Sami pa smo v tem procesu digitalizacije in robotizacije tovarne najbolj ponosni na zavzetost naših zaposlenih pri uvajanju digitalizacije.«

O pametni tovarni:

V nov poslovno-proizvodni objekt smo se preselili konec leta 2017, le 10 mesecev po postavitvi temeljnega kamna. Zgradba temelji na načelu četrte industrijske revolucije, kar pomeni, da je pregledna, odzivna, avtonomna in funkcionalno povezljiva.

Osnova so pametne proizvodne celice. Kot pojasnjuje vodja oddelka informatike Simon Oman, je vsak od 66 strojev, kolikor jih imamo v proizvodnji na lokaciji v Poljanah (v Črnomlju, kjer deluje drugi del Polycoma, imamo še 31 strojev) tudi pravo informacijsko vozlišče, kjer se v realnem času zbirajo najrazličnejši podatki in kazalniki delovanja iz vseh enot, vezanih na stroj (npr. krmilni sistemi, roboti, hladilne naprave, tekoči trakovi, sistem za doziranje materiala). Ti podatki so za vsak stroj posebej prikazani na prikazovalnikih v proizvodnji. Vodstvu so v realnem času na voljo tudi v informacijskem sistemu in dostopni od koder koli.

Sistem omogoča tudi celostni pregled nad zasedenostjo strojev, kar srednjemu menedžmentu zagotavlja osnovo za racionalno poslovno odločanje. Odločitve so pomembne za preprečevanje ozkih grl v proizvodnji in skrajševanje pretočnih časov med posameznimi operacijami.

Stavba je zgrajena in opremljena z najsodobnejšimi sistemi, ki nam omogočajo stalen nadzor nad delovanjem celotne tovarne in procesov, vzdrževanje optimalnih pogojev za delovanje strojev, kar najmanjši ogljični odtis, hkrati pa podjetju prinaša tudi velike prihranke.

V centralni nadzorni sistem (CNS) so vključeni hlajenje, ogrevanje, prezračevanje poraba odpadne energije s strojev, režim delovanja stavbe (na primer sprememba temperature med delavniki, konec tedna ali ponoči), senčenje stavbe. Pooblaščene osebe lahko do CNS dostopajo ter sisteme krmilijo od koder koli, z računalnika ali mobilnega telefona.

Samo z enim klikom lahko prilagajamo temperature v vseh prostorih objekta, nastavljamo moč ventilacije, določamo vpihovanje zunanjega zraka, spremljamo delovanje strojnice, prižigamo in ugašamo razsvetljavo, upravljamo z žaluzijami v poslovnem delu stavbe. Takšen nadzor z enega mesta pomeni, da vzdrževalcem ni treba redno delati preventivnih obhodov po proizvodnji, ampak lahko na računalniku preverjajo delovanje posameznega klimata, toplotne črpalke, tudi porabo elektrike, preverijo količino goriva v dizelskem agregatu itn., kar pomeni tudi velik prihranek časa.

Omeniti velja še centralni sušilni sistem, ki je s 36 sušilniki eden največjih v Sloveniji in ga je prav tako mogoče upravljati od koderkoli. Iz vsakega sušilnika lahko pošljemo material na kateri koli stroj v proizvodnji. V Polycomu izdelamo približno 400 milijonov brizganih izdelkov na leto, za kar uporabljamo 300 različnih granulatov, več kot 90 odstotkov materiala moramo pred uporabo pravilno sušiti.

V zadnjih letih niti eno vozilo brez Polycomovega izdelka

Podjetje Polycom je nastalo pred 33 leti v garaži družinske hiše Stanonik v Škofji Loki, kjer so z dvema strojema za brizganje plastike izdelovali najenostavnejše izdelke, kot so pepelniki in ročaji za kuhinjsko pohištvo. Zdaj na lokaciji v Dobju pri Poljanah in v Črnomlju zaposluje več kot 270 delavcev, samo lani so jih zaposlili 50. Kljub temu se je dodana vrednost na zaposlenega v tem obdobju povečala za skoraj 1.000 evrov na 47.400 evrov.

Lani so s prodajo ustvarili več kot 31 milijonov evrov prihodkov (letos bo predvidoma 36 milijonov evrov), od tega 87 odstotkov na tujih trgih, čisti dobiček je znašal 1,9 milijona evrov (letos bo predvidoma 2,5 milijona evrov), podjetje v zadnjih latih stabilno raste približno 10 odstotkov na leto.

Polycom se v pretežni meri (80 odstotkov prihodkov od prodaje) ukvarja z izdelovanjem tehnično zahtevnih plastičnih izdelkov in zahtevnih orodij za brizganje plastike ter montažo sklopov za avtomobilsko industrijo, najprestižnejše blagovne znamke, za nekatere smo tudi razvojni dobavitelji. Po letu 2005 ni bilo narejeno nobeno vozilo na svetu, v katerem ne bi bil vgrajen vsaj en del, proizveden v Polycomu.

Večina preostale prodaje se nanaša na tehnološko zahtevne komponente za električno in elektronsko industrijo, nekaj malega pa predstavljajo ostale industrije (gospodinjski aparati, kompresorska tehnika ipd.).