Petrovo, praznik mesta Črnomelj

Petrovo praznujemo 29. junija oziroma rožnika, sveti Peter pa je eden od poletnih svetnikov. Na ta datum pa godujeta tako sveti Peter kot Pavel, ki sta neločljivo povezana v zgodovini in obredju katoliške cerkve.

Sveti Peter, rojen kot Simon, je bil eden izmed dvanajstih apostolov Jezusa Kristusa. Ime Peter mu je dal Jezus, kar pomeni "skala" v grščini (Petros), in s tem nakazal njegovo pomembno vlogo v krščanski skupnosti. Peter je bil ribič iz Galileje in brat apostola Andreja. Po legendi je bil prvi papež in eden izmed najpomembnejših voditeljev zgodnje krščanske cerkve. Sveti Peter je znan po svoji veri in pogumu, a tudi po svojih človeških šibkostih, kot je zanikanje Jezusa trikrat pred njegovim križanjem. Po vstajenju Jezusa je Peter postal vodilna figura med apostoli in igral ključno vlogo pri širjenju krščanstva. Umrl je kot mučenik v Rimu leta 64, kjer je bil po tradiciji križan z glavo navzdol, saj se je čutil nevrednega, da bi bil križan na enak način kot Jezus.

Svetemu Petru je posvečenih mnogo cerkva v Sloveniji, med njimi tudi župnijska cerkev v Črnomlju, ki velja za eno izmed najstarejših in najpomembnejših cerkva v tem delu Slovenije. Prvič je bila omenjena ob ustanovitvi 12 oktobra 1228 v sedanji podobi pa je od prve polovice 18. stoletja. Prvotno je bila zgrajena v srednjem veku, skozi stoletja pa je doživela številne prenove in razširitve, ki so ji dodale različne arhitekturne sloge in umetniške elemente. Na Petrovo v Črnomlju poteka tudi slavnostna maša posvečena zavetniku ter procesija. Petrovo je stoletja veljalo kot osrednji datum mesta Črnomelj. Na ta veliki dan so Črnomaljci volili svoje mestne sodnike in mestne svetnike, gostili veliki letni sejem in častili slavnostno mašo v cerkvi svetega Petra v Črnomlju. Ta dan je bil izjemno pomemben za mestno skupnost, saj so se poleg verskih obredov odvijali tudi pomembni politični in gospodarski dogodki.

Petrovo pa je pomembno tudi v ljudskem verovanju. Sveti Peter je že v srednjem veku prevzemal mesto, ki ga je v poganstvu zavzemalo božanstvo groma, strele in hude ure, njegovo čaščenje pa se je prepletalo s čaščenjem sonca. Tako so tudi pri nas na predvečer praznika zažigali kresove. Po ljudskem verovanju človeku grozi smrtna nevarnost če na ta dan splezaš na drevo, še posebej češnjo. Grozi namreč velika nevarnost, da bi padel. Viri govorijo o tem, da so v Črnomlju nekdaj gospodinje na Petrovo zaklale 'petelina gospodarja'. To naj bi bil spomin na petelina, ki je po pripovedi v evangeliju trikrat zapel, ko je Peter zatajil Jezusa. V Metliki in okolici pa so nekdaj na ta dan že zjutraj pred soncem odnesli ivanjske vence in rože na cesto, da bi jih strla kolesa in tako strla vso bolezni in nesrečo ter hiša ostane obvarovana nezgod. Ker je na Petrovo je narava že v polni rasti, nekatere poljščine so že zrele, se na to vežejo tudi ljudska verovanja, da se ob Petrovem mora začeti prava vročina in ker je čas žetve, so se kmetje bali dežja. Pravijo, da če na Petrovo dežuje bo pšenica rjava, orehi in lešniki pa piškavi.