Na vsebino

Ofceti (poroke)

1
1

Vedno, ko z dedkom govoriva o porokah, pogleda svojo ženo in v črnomaljščini pripomni: »Nehče je ni ftel, a ja sm jo pa kumej dobu.« Danes torej o porokah fčasih.

Pred vojno so se črnomaljski pari večinoma spoznavali na plesih po gostilnah. Moj pradedek in prababica sta se recimo spoznala 1936 na norem žuru v Skajdnah (Ulica pod lipo) v gostilni moje praprababice. Poroki je pradedkova žlahta nasprotovala, ker je prababičin oče padel v 1. svetovni vojni in »kej pa čemo s samimi babncami«. A ker se je zgodil moj dedek, je kaj hitro prišlo do poroke, likof so posledično kar preskočili. Ker »kaj bi pa ludi rekli, Jzs Marija«. (Moj dedek se je nato rodil točno ob polnoči na poročno noč in komaj kaj poročenim preprečil družinsko sramoto.)

Torej kako so včasih sploh potekale poroke?

1. DAN: Po likofi (kjer naj bi se očeta vse dogovorila in dala svoj blagoslov), so od neveste k ženinu z vozi vozili balo (npr. pojsle, kosne /omare/, koutre, plahte, brisače), od ženina žlahta pa je duma čakala, da pregleda, če se bo ofcet splačala.

2. DAN: Ženinova žlahta je šla z ženinom peš po nevesto. Najprej so trikrat potrkali nevesti – prvič je ven prišla kokoš, nato stara baba in nato šele nevesta. Naleteli pa so tudi na šrango, kjer je ženin sovaščanom moral plačati in se pogajati za nevesto. Če so pobegnili, so pred hišo dobili kup gnoja. Nato so šli na matični urad, v cerkev in nato na svatbo k nevesti. Po navadi so jedli: župo, govedino, kokoši, suha svinjska rebra in zelje, prato/pečenko (ne kakršno poznamo danes), zjutraj pa ajmoht oziroma kislo juho. Ženin in nevesta sta morala jesti iz enega krožnika. Pili pa so seveda vino, ki so ga šparali celo leto. Ob polnoči je sledil dar – muzikanti so začeli špilati »Dajte, dajte, darovajte vašo hčerko« in vsi nevestini svatje so začeli jokati. Nato so gostje na sveže pogrnjeni beli prt pred ženina in nevesto prinašali darila. Priči sta prt stisnila skupaj in odnesla v drugo sobo, kjer so prešteli, kaj sta mladoporočenca dobila. Rajali so do jutra – stric Franjo na harmoniki, Vardjanček na klarinetu. Špilala sta vse živo (polke, ljudske, valčke, tango). Ob sedmih zjutraj so nevesto zadnjič pospremili k ženinu, kjer je prvič prespala. Spet so vsi jokali.

3. DAN: Ko so se naspali, se je ofcet preselila k ženinu, da so vsi videli, kako sta si mladoporočenca uredila stanovanje in če imajo pri ženinu še kaj več za ponuditi kot pri nevesti.

Na fotografiji:
1: Bahorji (mladoporočenca), Vrščaji, Rojci (moj dedek kot otrok na desni)
2: pradedek in prababica s pričama, starim Vrščajem (Rajšič) in županom Klemencem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj