Odstranjevanje ograje ob meji počasno, zanimanje zanjo veliko

Čeprav naj bi bila odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji ena od prednostnih nalog sedanje vlade, odstranitev žice pa je bila po prvotnem načrtu predvidena do konca leta 2022, se zdi, da bo do dokončne odstranitve ograje na južni meji preteklo še kar nekaj Kolpe.

Od 15. julija, ko je Slovenska vojska na mejnem prehodu Krmačina začela odstranjevati rezilno žico, so doslej uspeli odstraniti devet kilometrov rezilne žice in šest kilometrov panelne ograje, ki jo je ob poplavah poškodovala narasla reka Kolpa. Skupaj je bilo ob meji sicer postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelnih ograj, s katerimi so nevarno žico nadomestili predvsem ob turističnih krajih ob Kolpi. Sredi julija so napovedali, da bo Slovenska vojska odstranila do 200 metrov žičnate ograje na dan. Na ministrstvu za notranje zadeve sicer pravijo, da projekt poteka v skladu s (tajnim) načrtom, je pa ponekod teren zelo nedostopen in odstranjevanje posledično zahtevno.

Veliko zanimanja za panelno ograjo

Samo v Beli krajini je ob meji s Hrvaško postavljeno več kot 100 kilometrov panelne ograje. Del nje bodo ponudili domačinom, ki se strinjajo, da bi bilo zeleno ograjo – ko na njej ne bo rezilne žice – škoda zavreči, saj bi jo lahko uporabili za različne namene. V občinah so zato zbrali pobude in jih posredovali notranjemu ministrstvu. Zanimanja je bilo tako v črnomaljski kot metliški občini veliko. Na območju metliške občine se za 25 kilometrov ograje po podatkih notranjega ministrstva zanima 88 občanov. Želje za njeno uporabo pa so različne. Na Komunali Metlika si tako želijo panelno ograjo uporabiti za ograditev deponije odpadkov in vodnih zajetij, športna društva bi jo uporabila za ograditev vaških igrišč, kmetje pa bi z njo zavarovali njive pred divjadjo.

Podrobnosti o tem komu in pod kakšnimi pogoji bo pripadla ograja z meje še niso znane, saj so trenutno na mizi šele ponudbe za njeno odstranitev. Ministrstvo za notranje zadeve je novembra objavilo javno naročilo po odprtem postopku za odstranitev začasnih tehničnih ovir – panelne ograje in rezilne žice – na meji s Hrvaško, za prihodnja štiri leta. Ponudbe znašajo od dva do skoraj deset milijonov evrov za štiriletni posel.

Odločitev o postavitvi ograje sega v leto 2015

Odločitev za postavitev ograje na južni meji sega v jesen 2015, ko je bila Evropa, s tem pa Slovenija, ki leži na t. i. balkanski poti, priča množičnim migracijam. Tedanji premier Miro Cerar je 22. oktobra 2015 napovedal, da bo vlada spričo begunske krize storila vse, kar mora, da zavaruje državo, vključno s postavitvijo ograje na meji, če ne bo skupne evropske rešitve. Tri tedne pozneje, 11. novembra, je Slovenska vojska na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati bodečo žico.

Lokalni prebivalci so ograjo, mnogokrat postavljeno ob rekah ali sredi polj in njiv, pospremili z velikim negodovanjem in opozorili, da onemogoča vsakdanja opravila, ločuje povezane skupnosti in škoduje turizmu ter gospodarstvu, hkrati pa ogroža življenje divjadi. Ponekod so jo pospremili tudi s protesti. Zaradi ograje so bili znova povišani tudi toni med Slovenijo in Hrvaško, ki je z več notami zahtevala njeno odstranitev.