Nova pridobitev v novomeški bolnišnici je angiografski – katetrski laboratorij

V Splošni bolnišnici Novo mesto so po večletnem prizadevanju končno dobili katetrski laboratorij, ki je osnova za dejavnost intervencijske kardiologije. To je velika pridobitev ne le za novomeško okolje in prebivalce, ampak za celotni jugovzhodni del Slovenije.

Bolezni srca in ožilja (najpogostejša med njimi je ishemična bolezen srca) namreč predstavljajo v slovenskem prostoru še vedno glavni vzrok smrti pri prebivalstvu, starejšem od 65 let, kot pomemben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati že po 45. letu starosti. Tako predstavljajo kar 38 % vseh vzrokov smrti. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih slovenskih regijah kaže, da jih je več v jugovzhodnem delu Slovenije, torej v naši regiji.

Zlati standard za diagnostiko ishemične bolezni srca je t. i. koronografija ali koronarna angiografija, ki se izvaja v katetrskem laboratoriju. Raziskave kažejo, da je preživetje po srčnem infarktu pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico, ki ima katetrski laboratorij, tudi do trikrat večje kot pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico brez katetrskega laboratorija.

Preiskave, ki jih opravijo v katetrskem laboratoriju, zajemajo kateterizacijo srčnih votlin, koronarnih in ostalih arterij, diagnostično obravnavo bolezni zaklopk in srčne mišice. Preiskava se lahko iz diagnostične že med samim potekom spremeni v zdravljenje, če se izkaže, da je treba pri bolniku opraviti poseg.

Splošna bolnišnica Novo mesto vse do danes, čeprav je četrta največja bolnišnica v Sloveniji, druga največja regijska, po površini, ki jo pokriva, pa celo prva, ni imela in ni izvajala programa dejavnosti katetrskega laboratorija. Zato je morala paciente (več kot 1000 letno) iz naše regije premeščati in napotovati na preiskave in posege v Ljubljano, Izolo, Novo Gorico, Celje in Maribor. Prevozni stroški predstavljajo pomembno finančno breme tako za ZZZS kot svojce bolnikov, za paciente pa neprijeten napor. Za bolnika je pomembno, da se zdravi čim bliže domu.

Delež bolnikov iz naše regije z opravljenimi koronografijami in angiografskimi preiskavami v omenjenih bolnišnicah je kar 10-odstoten. Posledično temu ima naša bolnišnica tudi najnižjo stopnjo hospitalizacije bolnikov v dejavnosti internistike s kardiologijo (komaj 22 %), medtem ko v drugih slovenskih bolnišnicah ta stopnja znaša od 28 do 39 %.

Kaj prinašata pridobitev programa in investicije katetrskega laboratorija?

- Novi program bo prispeval k boljši kakovosti življenja bolnikov naše regije, omogočena jim bo enakopravna dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe na področju srčno-žilnih bolezni, ki je do sedaj niso imeli.

- Znižala se bo stopnja kardiovaskularne umrljivosti v naši, JV regiji.

- Povečala se bo stopnja hospitalizacije na število prebivalcev na 29 %, s čimer bomo dosegli slovensko povprečje.

- Angiografske preiskave bodo dvignile strokovno raven dela na kardiološkem in radiološkem oddelku ter v bolnišnici nasploh.

- Bolnikom bo omogočena natančna začetna diagnostika, s čimer se bomo izognili nepotrebnemu bivanju v bolnišnici, nepotrebnemu ponavljanju manj natančnih preiskav, nepotrebnim visokim prehospitalnim in reševalnim prevozom.

- Posledično se bo razbremenila obremenjenost UKC Ljubljana, pa tudi nekaterih ostalih centrov.

- Znižala se bo čakalna doba na koronografijo v celotnem slovenskem prostoru.

Znano je, da je natančna in hitra diagnostika bolezni najcenejša diagnostika, poleg tega sta hitro odkrivanje in strokovna pomoč porok za ohranitev kakovostnega življenja obolelega, ki po posegu lahko povsem normalno živi. Za bolnike z aterosklerotičnimi oblogami arterij, ki prehranjujejo srce, je dobrodošel podatek, da jim s koronarografijo, ko odkrijejo takšno oblogo, ki nevarno zožuje svetlino arterije, vstavijo žilno opornico, ki žilo razširi. Tako je pretok krvi znova normalen. Srce je znova dobro prekrvljeno in bolnik nima več težav. Po posegu je bolnik še en dan na opazovanju, naslednji dan gre domov. Poseg ni mogoč le, ko gre za takšno prizadetost arterij, ki terja kirurški operacijo, pri kateri se naredijo z obvodi zožanih mest srčnih oziroma koronarnih in ostalih arterij.

V novem laboratoriju bodo operirali tudi bolnike, ki potrebujejo stalni srčni spodbujevalec ali eno od podobnih naprav. Srčne spodbujevalce v novomeški bolnišnici vstavljajo od leta 2013 in letno opravijo od 120 do 130 vstavitev.

Interventni center se bo tako priključil ostalim petim interventnim kardiološkim centrom v Sloveniji in tako odpravil belo liso južno od Ljubljane.

Pohvaliti želijo UKC Ljubljana za izjemno strokovno pomoč in pripravljenost pri izobraževanju ter mentoriranju sodelavcev v Novem mestu. Zahvaljujejo se tudi ministrici Milojki Kolar Celarc, ki je s sodelavci prisluhnila potrebi in argumentom za nujno investicijo ter program. Hvala tudi Društvu za zdravje srca in ožilja Dolenjske in Bele krajine in drugim društvom za podporo pri utemeljevanju potrebe po laboratoriju. Hvala v imenu bolnišnice in v imenu vseh pacientov, ki jim bo delovanje katetrskega oziroma angiografskega laboratorija koristilo ali morda celo rešilo življenje.

"Sodoben katetrski laboratorij nam je uspelo ustanoviti tudi zaradi neutrudnih posameznikov, združenih v projektni skupini Splošne bolnišnice Novo mesto, ki ga je je preudarno in z občutkom za timsko delo vodila direktorica doc. dr. Milena Kramar Zupan v sodelovanju z izjemno strokovnim in zavzetim prim. Iztokom Gradeckijem, dr. med., specialistom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter ostalimi sodelavci."