Na današnji dan splošna volilna pravica tudi za vse ženske

Na današnji dan pred 75. leti so, na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju v 2. svetovni vojni, v Jugoslaviji uzakonili splošno volilno pravico, ki je veljala tudi za vse ženske.

Zahteve in ideje, da bi lahko tudi ženske izbirale politične predstavnike so se na naših tleh začele pojavljati že sredi 19. stoletja, ko je absolutizem počasi zgubljal veljavo in se je začel vzpon liberalizma. Po zlomu absolutizma je bila volilna pravica sprva vezana predvsem na izobrazbo in koliko davkov je posamezna oseba plačala. Na deželni ravni je bila sprva omejena le na moške, vendar so jo ponekod kmalu razširili tudi na ženske. Toda čeprav so imele pravico voliti, niso smele na volišča, ampak so svojo odločitev oddale preko posrednikov.

Po koncu 1. svetovne vojne in združitvi južnoslovanskih narodov v Kraljevino SHS so se vse glavne politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzemale za sprejem ženske volilne pravice, vendar so bile te zahteve zavrnjene. Maja leta 1920 so uvedli splošno volilno pravico na občinskih volitvah za vse, moške in ženske, starejše od 21 let, vendar so že februarja naslednje leto oblasti v Beogradu to spremenile. Boj proti okupatorju, v katerem so aktivno sodelovale tudi ženske, je po drugi svetovni vojni privedel do spremembe družbene ureditve, ki je ženskam prinesla tudi volilno pravico.

Prva država na svetu, ki je ženskam priznala enako pravico do udeležbe na volitvah kot moškim, je bila Nova Zelandija leta 1893. Danes je v Sloveniji volilna pravica, tako za moške kot za ženske, zagotovljena v 43. členu ustave Republike Slovenije, z besedami: ''Volilna pravica je splošna in enaka''.