Na današnji dan se je rodil Michael Ruppe

24. marca 1863 se je rodil Michael Ruppe, 24. marca devetdeset let pozneje, pa se je rodila moja mama. Za rojstnodnevno darilo sem jo letos peljala na izlet po poteh Michaela Ruppeja. Letos samo do Koprivnika, enkrat v prihodnosti pa morda tudi na Tirolsko.

Popotovanje od Črnomlja, čez Mavrlen, Topli Vrh in Ovčjak do Koprivnika in nazaj čez Dobliče v Črnomelj

Na današnji dan pred 158-imi leti se je v Ovčjaku očetu Mihaelu Ruppeju, na Ovčjak priženjenemu iz Spodnjega Loga, in mami Margareth Kump, rodil prvorojenec Michael. Ovčjak je nekdanja kočevarska vasica ob lokalni cesti med Koprivnikom in Mavrlenom in je danes upravno del občine Črnomelj. Nemško ime vasi je bilo Schäflein, bližnje slovensko prebivalstvo pa je vas poznalo tudi po imenu Šefleri. Vas tudi v najboljših časih ni bila velika, leta 1880 je štela 11 hiš, leta 1937 pa 10 hiš s 48 prebivalci. V vasi je nemški Schulverein leta 1883 ustanovil šolo. V času Avstro-ogrske je bila menda na Ovčjaku potresna opazovalnica in prav učitelji so mesečno poročali o potresni dejavnosti. Prebivalci so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, dninarstvom in krošnjarjenjem.

Po rojstvu petega otroka so se Ruppejevi preselili na sosednji Topli Vrh (hišna številka 10). Ruppejevi sorodniki so se ukvarjali s krošnjarjenjem po Tirolskem in Solnograškem. Tudi Michaelov oče ni stalno živel v Ovčjaku – kot kraj bivanje se omenjata Kufstein ob Innu in Zell am Ziller. Razlog za to ni znan (krošnjarjenje?). Trinajstletnega Michaela so starši poslali k stricu v Salzburg, kjer je delal v stričevi trgovini. Ruppe je v svojem prostem času navdušeno risal in obiskoval razstave. Pri dvajsetih letih se je bil zaradi sklepne revme prisiljen vrniti na domači Topli Vrh. Za delo na kmetiji je bil prešibak. Za blagoslov novoustanovljene šole v Ovčjaku je naslikal praznični slavolok in nad njegovim delom sta bila navdušena kočevski gimnazijski ravnatelj Knapp in profesor Wollsegger. Fanta sta povabila v Kočevje v strokovno lesno šolo, a Michaela pletarstvo, rezbarjenje in strugarstvo ni kaj prida zanimalo. Spodbujali so ga pri njegovem veselju do risanja in potihem v njem videli svojega novega sodelavca. V tem času je s prodajo slike neke črnomaljske hiše črnomaljskemu trgovcu zaslužil 5 guldnov. Dobro so se prodale tudi slike kočevskega polja in nekaterih drugih črnomaljskih starih hiš. Žal se ne ve, kateri trgovec je sliko kupil in kje se te slike Črnomlja nahajajo danes. A Ruppe se je s profesorji skregal in odšel v Avstrijo, kjer se je želel vpisati slikarsko akademijo, žal neuspešno. Starši njegove umetniške poti niso podpirali. Najprej se je izučil za podobarja in kasneje končal šolo za umetno obrt muzeja Am Stubenring. Leta 1908 se je poročil s Louise Caroline Peter, priznano slikarko, izdelovalko miniatur na slonovini. Umrl je skoraj slep, v bedi in revščini. Pokopan je v Salzburgu.

O drugih otrocih družine Ruppe je znanega bore malo. Dve Marii in Karl niso dočakali starosti pet let. Georg je umrl pri 17. letih. Bil je zelo obetaven in nadarjen umetnik in brat Michael ga je vzel k sebi v uk na Tirolsko. Tam je umrl v nesreči, kar je brata Michaela menda zelo prizadelo. Pri 37. letih starosti je zaradi bolezni v bolnišnici na Tirolskem umrla sestra Rosalia. Brat Josef se je leta 1890 v Nemški Loki poročil s Karolino Movrin, vdovo Šute in imel z njo nekaj otrok (večina jih je odšla v Ameriko). A tudi Josef je umrl mlad, star 31 let, prav tako v tujini, v bolnišnici v kraju Zell am Ziller na Tirolskem (krošnjarjenje?).

Poleg Michaela je le še brat Johann dočakal starost. In prav Johann je tisti, ki je nekoliko bolj ostal povezan z našimi kraji. V izpisu iz družinske knjige je navedeno, da je umrl v Clevelandu (ZDA), a temu ni tako. Umrl je zaradi kapi na Mavrlenu 3, pokopan pa je dobličkem pokopališču. Na pokopališču še stoji njegov nagrobnik z navedbo, da je Johann Ruppe doma iz Toplega Vrha 10. Zakaj je umrl na Mavrlenu se ne ve. Morda je družina tam imela vinograd in zidanico? Na Mavrlenu še stoji zidanica z dvema kamnitima portaloma in napisoma Ruppe. Na starejšem piše »Joh Rupp 1829«, na mlajšem na isti zidanici pa »Ioh. Ruppe 1831«. Ali je zidanica dejansko v kakršnikoli povezavi z našim Johannom Ruppejem ni znano. Michaelov in Johannov oče Mihael se je rodil šele nekaj let po izgradnji zidanice. V mrliški knjigi piše, da je bil Johann v času smrti poročen, a žal ne vemo s kom (morda v Ameriki?). Glede na dostopne podatke je doslej veljalo, da je imel Johann v Ameriki družino in da je tam tudi umrl. Umrl vsekakor ni tam, ali je tam imel družino pa tudi ni z zanesljivostjo potrjeno. Skoraj gotovo je v Ameriko potoval vsaj dvakrat, morda celo trikrat. Prvič je neki Johann Ruppe, ustrezne starosti, potoval iz Avstrije v Ohio leta 1895 – v Ohiu je tudi Cleveland, kjer naj bi po izpisu iz družinske knjige umrl Johann. Drugič je Johan Ruppe (ustrezne starosti) potoval v Ameriko leta 1901, takrat že poročen, kot zadnji kraj bivanja pa je bil naveden »Warenberg«, kar je zelo verjetno Topli Vrh, nemško Warmberg. Tretjič potuje Johann Ruppe (spet ustrezne starosti) v Ameriko leta 1930. Tokrat je kot kraj rojstva naveden jugoslovanski "Schefland", skoraj zagotovo Schäflein oz. Ovčjak. Kot cilj potovanja se spet navaja Cleveland. Zanimivo bi bilo vedeti kako je, domnevno v Ameriki živeči Johann Ruppe, svojo življenjsko pot končal na Mavrlenu in našel svoj večni počitek na pokopališču v Dobličah. Se je na starost vrnil v staro domovino ali je bil ob smrti tukaj le na obisku?

Michael Ruppe je nosilec kar treh avstrijskih nagrad: srebrne državne medalje za kiparstvo, srebrne medalje mesta Salzburg in nagrade avstrijskega muzeja. Kljub temu, da je živel in ustvarjal v Avstriji, je bil vsaj na začetku umetniške poti poznan tudi na Slovenskem. Za takratni Deželni muzej v Ljubljani je 1893 izdelal tri lesene alegorične kipe: Delavnost, Pobožnost in Materinska ljubezen. Po naročilu Kranjske hranilnice je izdelal 14 akvarelov s podobami Ljubljane po potresu (motivi so izšli kot razglednice). V mali dvorani Filharmonične družbe se je predstavil s 66 deli – oljne slike, akvareli in perorisbe. Leta 1895 je izdelal sliko sv. Jakoba za veliki oltar cerkve v Koprivniku, ki je po vojni s cerkvijo vred pogorela. Poslikal je tudi kapelico v okolici Toplega Vrha. Velik del opusa predstavljajo takrat popularne razglednice. Nad njim so neupravičeno vihali nos češ kaj bo on, malar razglednic. Na njegovo prezrtost je prav gotovo vplival zgodovinski potek dogodkov – razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek novih držav. Kot avstrijski državljan je izgubil vse premoženje (hišo na Malem Lošinju, kjer je želel preživeti starost). Na njegovo prezrtost pa je vplivala tudi sprememba okusa naročnikov. Realizmu naklonjeni umetnik se ni nikoli uklanjal modi in je zato dobival vse manj naročil. Njegova dela se danes nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah v Avstriji in po svetu. Pri nas hrani največjo zbirko njegovih del Matjaž Matko, poznavalec življenja in dela Michaela Ruppeja. Lahko si jih ogledate v prostorih Zavod Nesseltal Koprivnik.

V Salzburgu so po njem poimenovali ulico, pri nas pa … Leta 2023 bo minilo 160 let od rojstva Michaela Ruppeja.

V branje priporočam:

Ernest Faber: Michael Ruppe, v: Gottscheer Kalender 1936, str. 81-86.

Peter Jonke: Maler Michale Ruppe, v: Gottscheer Kalender 1925, str. 71-73.

Matjaž Matko: Kočevski slikar in kipar Michael Ruppe, v: Rast 2-2/2011, str. 44-49.

Mihael Petrovič: Michael Ruppe (1863-1951), Kočevar v Mozartovem mestu, 2016, str. 21-22.

Leon Oberstar: Michael Ruppe na razglednicah in slikah Kočevske, 2009.