Metliška (z)godba, 4. del

Po prepiranjih in menjavanjih kapelniškega trikotnika Golob, Kresal in Langer, je v juniju 1908 vodstvo Mestne godbe Metlika prevzel stari muzikant Janez Škof, a njegovo kapelništvo je bilo kratkega roka.

Januarja 1910 je v Metliki nastopil službo davčnega izterjevalca Jože Finžgar. Doma je bil iz Brezij na Gorenjskem. Bil je izvrsten klarinetist in godbeno ravnateljstvo mu je ponudilo kapelniško mesto v Metliki, ki ga je sprejel. Dirigentsko paličico je Finžgar odložil poleti 1912, saj je odšel v Ljubljano, godbo pa je prevzel Janez Škof. Proti koncu leta 1913 je godba začela pešati, zato je večina muzikantov sprejela odločitev, da se godba naslednje leto razide. Godbeniki ne bi bili godbeniki, če ne bi za to priliko organizirali poslovilni večer s koncertom, ki se je izkazal za rešilno bilko godbe. Kapelnik Franc Golob je za to priložnost znova prevzel kapelniško mesto. Koncert je uspel, saj so številni meščani z denarjem pripomogli, da so godbi kupili manjkajoče inštrumente za nemoteno delovanje.

Maja 1914 je godba sodelovala pri otvoritvi belokranjske železnice, že čez dva meseca pa je izbruhnila 1. svetovna vojna. 27. julija 1914 je metliška godba izpred mestne hiše pospremila v boj okoli 200 rezervistov, ki so odšli na fronto. Med njimi je bilo tudi 10 godbenikov, doma so ostali le trije.

Iz vojnih letih nam je poznan le en nastop metliške godbe, in sicer avgusta 1916, ko so godbeniki priredili koncert v korist Rdečega križa. Tedaj so bili godbeniki-vojaki na “žetvenem dopustu”, pomagalo pa jim je še 5 čeških črnovojnikov, ki so bili v Metliki. Godba je igrala tudi 28. oktobra 1918, ko je bil razglašen konec 1. Svetovne vojne.

* Prihod prvega vlaka na metliško železniško postajo 25. maja 1914.