Na vsebino

Mavrlen – rojstna vas slovenskega kulturnega praznika

Rojstni kraj Prešernovega dneva je vas Mavrlen, kjer je ob koncu druge svetovne vojne delovalo vodstvo Slovenskega narodnoosvoboilnega sveta, krajše SNOS. Pod predlog naj se dan Prešernove smrti razglasi za narodni kulturni dan, sta 28. 1. 1945 podpisala vršilka dolžnosti načelnice odseka za prosveto pri predsedstvu SNOS Milena Mohorič in vodja oddelka za ljudsko prosveto Bogomil Gerlanc. Predsedstvo je še isti dan sprejelo njuno pobudo in tako so že isto leto praznik proslavili v Črnomlju, naslednje leto pa že na ozemlju celotne Slovenije.
Usoda pobudnikov po vojni ni bila rožnata. Družina Mohoričeve je bila obsojena informbirojevstva. Njenega moža Vladimirja Premruja, pesnika, inženirja kemije in dolgoletnega komunista, zaslišijo kot osumljenca na tako imenovanih dachauskih procesih - politično montiranih procesih, ki so preživele komuniste iz taborišča Dachau sumili sodelovanja z gestapom, češ da v nasprotnem primeru ne bi mogli preživeti taborišča. Premru takrat ni bil obsojen, a ga istega leta, 1948, v antisovjetski histeriji, nastali zaradi Titovega "zgodovinskega ne" Stalinu, obtožijo kot informbirojevca. Konča na Golem otoku, kjer kmalu umre zaradi udarcev v teku "kroz stroj". Obsodijo tudi sina, gimnazijca Leva Premruja, in to na osem let, nekaj jih preživi na Golem otoku, nekaj v taborišču v Bileči. Tudi Milena Mohorič ni mogla kar tako sprejeti, da Sovjetska zveza in Stalin, ki sta še včeraj veljala za vodnika komunistične poti v boljši jutri, naenkrat postaneta državna sovražnika. Zaslišujejo jo in nenehno premeščajo z ene na drugo lokacijo, "z doma v zapor, od tam v psihiatrično bolnico, pa spet v zapor ali pa v počitniški dom društva književnikov na Bledu", kjer se je, po spominih Lojzeta Kovačiča, vsi po vrsti izogibajo. Njeno psihično stanje se slabša. V letih 1958 in 1961 jo zaradi "neozdravljive" bolezni izločijo iz seznamov informbirojevcev. Umre 18. avgusta 1972 v Ljubljani.
Publicist, urednik, bibliograf in prevajalec Bogomil Gerlanc se je rodil na Kontovelu pri Trstu. Kot učitelj je služboval na Štajerskem in Gorenjskem. Ob začetku 2. svetovne vojne se je preselil v Kočevje, kjer se je kot prevajalec za italijanščino in nemščino zaposlil na gozdni upravi. Že od junija 1941 je sodeloval pri organiziranju Osvobodilne fronte na Kočevskem. Jeseni 1943 se je pridružil partizanskim enotam in se posvetil prosvetnemu delu. Po vojni se je posvečal raziskovalnemu delu, preučeval je zgodovino slovenskega založništva, tiska in knjigotrštva, urednikoval v raznih založbah itd. Leta 1976 bi moral za svoje Življenjsko delo na področju izobraževanja prejeti Žagarjevo nagrado, a se je z izdajo Slodnjakovih Obrazov in del slovenskega slovstva zameril oblasti. Samo dva dni pred podelitvijo so mu nagrado odvzeli. Šele leta 1991 je država priznala svojo napako in priznala zasluge Bogomilu Gerlancu ter ob tem je bilo omenjena tudi njegova vloga pri razglasitvi slovenskega kulturnega praznika.
Kakorkoli že, poleg Franceta Prešerna je za slovenski kulturni praznik pomembna tudi belokranjska vas Mavrlen in zgoraj omenjena Milena Mohorič ter Bogomil Gerlanc.

Vir: Mihael Petrovič, V Kočevje pa že ne, 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti, Kočevje, 2015, str. 71-72. https://www.dnevnik.si/1042660407 http://www.pogledi.si/…/klasicna-tragedija-vrhunske-pisatel… http://www.spodnjepodravci.si/osebe/mohori%C4%8D-milena/314/ https://www.lezfemuniverza.org/o-pisateljici-mileni-mohori…/ http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009930/

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj