Lepa sobota v Prilozju

Društvo diabetikov Metlika organizira vsako leto v začetku septembra pohod iz Črnomlja in Metlike na letališče v Prilozju. Zaključek pohoda je potem piknik, ki je bil letos že devetič.

Priprave so člani društva opravili že v petek, ko je bilo potrebno pripraviti prireditveni prostor. Postavili so dva šotora pod katerimi je prostora za 200 ljudi in toliko se jih je v soboto tudi zbralo. Oprema letališča omogoča prirejanje takih srečanj saj imajo letalci, bife, gobico za gostinsko postrežbo, pokrit oder za nastopajoče, urejene sanitarije in še kaj. Zlasti pa je lep prostor, umeščen v naravi in takšna prireditev nikogar ne moti.

V soboto zjutraj so se ob 9. uri odpravili pohodniki iz Črnomlja in Metlike proti letališču. Pot je dolga približno 11 km in pohodniki so jo zmogli v treh urah. Predsednik društva Slavo Prevalšek je imel kratek pozdravni govor, nato je sledil kulturni program. Enkratni Janez Lah je vse skupaj vodil, še sam je nekajkrat zapel in nas tudi sprovociral, da smo zapeli tudi mi. Vrhunec programa je bil nastop dramske skupine 3M, ki nas je nasmejala z veseloigro o tem, kako sta kmet in kmetica peljala prasico k merjascu na Hrvaško.

Letos so se nam pridružili na pikniku še člani Društva diabetikov iz Trbovelj. Tudi oni so veseli ljudje, kot mi. Takoj so se vključili v dogajanje.

Priložnostna malica je bil tradicionalni golaž, ki so nam ga pripravili v Domu starejših občanov v Metliki. Postrežbo je vrhunsko opravila kot vedno, družina Hrastar. V gobici pa so pekli meso na žaru že pečenkarji Janez, Franc in Said. Ženske so medtem pripravile obloženo mizo s pecivom in poticami, ki so jih napekle za to priložnost. Brez belokranjskih pogač tudi ni šlo. Kavico sta kuhali Anica in Antonija in to brez sladkorja. Dobro, Nateren je bil lahko zraven.

Po kosilu smo igrali več zabavnih iger. Tako so na enem koncu kegljali na ruskem kegljišču, pod brezo so poskušali zadeti floping, na drugem koncu pa so balinali na travi in izbijali kozo. Na začetku prireditvenega prostora pa je imel svoj štor Jaka Brumen v katerega so poskušali zabijati žeblje. Prvi trije iz vsake skupine iger so dobili lepa darila.

Malo smo si oddahnili, ko je začel muzicirati naš Miha Veselič. On je pravi kampeljc, saj takoj ugane kakšno glasbo si vsi želijo. Z nami je že od začetka in igral je že, ko je bil še mladoletni fantič. Malo je bilo vroče, ampak večina se je zavrtela na odru ob poskočnih vižah. Ob petih popoldne je nehal igrati, ker ga je čakalo igranje še na ohceti.

Mi smo še malo posedeli, kajti popili in pojedli smo vse, kar smo si za to priložnost pripravili in treba je reči, da tega ni bilo prav malo. Proti večeru smo še pospravili prireditveni prostor in ga pustili takšnega kot smo ga dobili. Veseli smo se odpravili domov.

Preživeli smo lep popoldne. Kako malo je treba, da se ljudem polepša dan in da vsaj malo pozabijo na svojo bolezen. Sladkor pa si bomo merili jutri.