Košnja nekoč in danes

Se še spominjate, kako so travo kosili nekoč? Kot je v svoji knjigi "Tu so živeli" zapisala Rosa Mohar, je v vasi Planina po drugi svetovni vojni delovalo državno posestvo KGP z sedežem v Črmošnjicah. Kmetijsko gozdarsko podjetje je v novozgrajenih hlevih vzrejalo govedo. Za sto glav živine so skrbele štiri živinorejke, ki so bile plačane kot vsi drugi na posestvu izključno po akordu. Ostali delavci so delali v gozdovih.

Poleg hlevov je bilo zgrajeno še skladišče za krmo, tehtnica za tehtanje gnoja in ostalih pridelkov in gozdarska koča.

V vasi je stanovalo 10 družin, največ Belokranjcev, v času košnje se jim je pridružilo do 50 sezonskih koscev predvsem iz Prekmurja in Hrvaške. Nekje do leta 1960 so delavci s kosami kosili košenice in travnike na Planini in okolici. Njihova plača je bila odvisna od količine nakošenega sena. V začetku so količino ocenjevali, pozneje je bila narejena tehtnica in so seno tehtali.

V času košnje ko je bilo za potrebe posestva dovolj krme in je upravnik belokranjskim kmetom, ki niso imeli dovolj svoje zemlje razdelil slabše in težje dostopne dele travnikov, kateri so pobrali vsako travico. Tako je bil v času košnje Kočevski rog poln koscev, grabljic in ostalih delavcev.

Jožica Šavor, oskrbnica Planinskega doma na Mirni gori, pa se spominja:

Oče je na košnjo odšel še preden se je zdanilo, dokler je bila rosa, da je kosa lažje rezala. Zjutraj sem za njim na travnik nesla košarico v kateri je bil zajtrk, skleda žgancev z jajci in mleko.

Dopoldne sva s sestro »razbrcali« rede, da se je »krma« hitreje sušila, seno pograbile v »kotarje« in ga še večkrat obrnile. Če je bilo seno še vlažno, smo pred večerom naredili »lojnice«, in jih drugo jutro ponovno razmetali. Suho seno smo s kmečkim vozom, ki so ga vlekli konji odpeljali domov.

S sestro sva obvladali nakladanje. Ena od naju je bila na vozu in prelagala seno, ki je bilo na vrhu povezano z žrdjo. Dolgo časa smo vse delali ročno, pa nama ni bilo težko, niti nisva razmišljali, da tega dela ne bi opravljali. To so bile najine počitnice.

Takrat so bile pri vsaki hiši živali, krave, voli ali konji, vse njivice so bile obdelane, travniki, košenice in grive pokošene. Kot kaže pa bo kmalu prišel čas, da bodo otroci govedo videli le še v živalskem vrtu.

Kaj pa danes?

Danes je košnja veliko lažja, saj se delo opravi s stroji hitreje, vendar pa je veliko odvisno od vremena. Košenice je prerasel gozd, grive pa grmičevje. Živine ni, nikomur se nič več ne izplača. Nekaj večjih kmetov obdeluje večji del belokranjskih polj in kosi travnike, ostalo pa zarašča gozd.

V fotogaleriji Jožice Šavor preverite, kakšen je danes pogled na pokošeno dolino Ponikev, travnike okrog Škrilja in Planine.