Kako svojo občino doživljajo mladi Črnomaljci?

Črnomaljska občina je s potrditvijo na decembrski seji občinskega sveta dobila Strategijo za mlade v občini Črnomelj 2022 – 2027, ki bo v naslednjih letih začrtala delovanje občine na mladinskem področju. Del priprave strategije je bil tudi spletni vprašalnik, s katerim so želeli od mladih v starosti od 15 do 29 let izvedeti, kako doživljajo možnosti in priložnosti, ki jih ponuja življenje v največji belokranjski občini ter s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo. Spletni vprašalnik je izpolnilo 275 mladih, med njimi skoraj polovica starih med 15 in 19 let. Dve petini sodelujočih v anketi je zaključilo osnovnošolsko izobraževanje, dobra četrtina ima srednješolsko izobrazbo, desetina pa je bila takšnih, ki so magistrirali ali doktorirali.

Mladi so ponosni, da prihajajo iz občine Črnomelj, le dobrih šest odstotkov je takih, ki na to ni ponosnih. Občino najpogosteje povezujejo z besedami lepa, zelena, majhna, narava in prijazna.

O izobraževanju in zaposlovanju

Slaba tretjina vprašanih meni, da je ponudba neformalnega izobraževanja v občini nezadostna oziroma komaj zadostna. Le dobra petina pa, da je ponudba dobra oziroma zelo dobra. Moški in ženske ocenjujejo ponudbo neformalnega izobraževanja podobno. Prihaja pa do razlik z zadovoljstvom ponudbe s starostjo - mlajši, stari med 15 in 19 let vrednotijo ponudbo neformalnega izobraževanja višje od drugih.

Skoraj tretjina vprašanih je redno zaposlenih, najmanj vprašanih pa je samozaposlenih oziroma dela prek avtorske ali podjemne pogodbe. Največ, skoraj tretjina mladih, ocenjuje ponudbo delovnih mest v Beli krajini kot komaj zadostno. Dobra četrtina jo vidi kot nezadostno. Slaba petina ponudbo delovnih mest ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Ženske ponudbo delovnih mest v Beli krajini sicer ocenjujejo kot manj zadostno od moških.

Večje razlike pa se pojavijo glede na zaposlitveni status. Dijaki oziroma dijakinje so v oceni ponudbe bolj pozitivni (v povprečju jo ocenjujejo kot zadostno), brezposelni, zaposleni in študentje pa kot komaj zadostno. Kot nezadostno ponudbo delovnih mest v povprečju vrednotijo samozaposleni oziroma prekarni delavci.

S prehodom v odraslost se torej že tako nizka ocena ponudbe delovnih mest niža, na podlagi rezultatov pa bi lahko sklepali, da so samozaposleni oziroma delavci preko podjemnih oz. avtorskih pogodb v takšen zaposlitveni status primorani. Več kot polovica vprašanih si želi pridobiti oziroma ohraniti zaposlitev na območju Bele krajine. Manjši delež tega ne želi, dobra četrtina pa še ni odločena.

Mnenja mladih o tem, kakšno podporo nudi Občina Črnomelj mladim podjetnikom, so zelo deljena. Četrtina jih meni, da je ta podpora zadostna, manj kot petina pa jo ocenjuje bodisi kot dobro oziroma komaj zadostno. Do razlik v vrednotenju podpore prihaja pri pregledu zaposlitvenega statusa vprašanih. Dijaki so podporo ocenili v povprečju kot zadostno. Prav tako, a z nižjim povprečjem, tudi študentje in zaposleni. Kot komaj zadostno podporo ocenjujejo brezposelni oziroma zaposleni preko podjemne / avtorske pogodbe. Samozaposleni pa tovrstno podporo vidijo kot nezadostno.

Le peščica mladih v lastnem stanovanju

Vsak sedmi sodelujoči v spletnem vprašalniku živi pri starših ali skrbnikih. Vsega pet odstotkov anketirancev je lastnikov nepremičnine in živi v lastnem stanovanju oziroma hiši. Polovica vprašanih svojo stanovanjsko ureditev vrednoti z najvišjima ocenama, podpovprečno oceno zadovoljstva s stanovanjsko preskrbo pa je izrazila dobra petina vprašanih mladih. Ženske so glede trenutne stanovanjske ureditve v povprečju nekoliko bolj zadovoljne od moških, a bistvena razlika v zadovoljstvu nastane v prerezu odgovorov glede na starost. Zadovoljstvo s starostjo namreč drastično pade (iz povprečne ocene 5,85 med 15-19 letniki na 3,83 med 25-29 letniki). Še večje so razlike glede na zaposlitveni status. Dijaki in študentje so visoko zadovoljni s svojo stanovanjsko ureditvijo, redno zaposleni povprečno, najmanj zadovoljni pa so samozaposleni in zaposleni po avtorski oz. podjemni pogodbi.

Naokrog najpogosteje z avtomobilom

Mladi se po črnomaljski občini v največji meri premikajo z avtomobilom. Takšnih je kar dve tretjini vseh sodelujočih v anketi. Če podatke križamo s prebivališčem mladih, ugotovimo, da se mladi iz mesta Črnomelj v skoraj enakih razmerjih poslužujejo hoje kot rabe avtomobila, le manj kot pet odstotkov pa uporablja kolesa. Mladi, ki prebivajo v naselju v občini, po večini kot glavno mobilno sredstvo uporabljajo avtomobil (87,5 %), v manjši meri hojo ali avtobus. Nekaj več kot polovica mladih, ki ne živijo v občini (53,8 %), a preživljajo čas na področju občine Črnomelj uporablja avtomobil, preostali avtobus (33,3 %) in hojo (12, 8 %). Več kot polovica vprašanih mladih javnega prevoza sploh ne uporablja, nekajkrat letno pa petina. Dnevno javni prevoz uporablja več kot desetina mladih, pri čemer so vsi mladi, ki tako pogosto uporabljajo javni prevoz stari med 15 in 19 let.

Politika zanima redke mlade

Vprašani mladi na območju občine Črnomelj najpogosteje prosti čas namenjamo športnim aktivnostim. Sledijo dejavnosti s področja kulture in kreativnosti, nato prostovoljske aktivnosti. Najmanj časa mladi namenjajo političnim aktivnostim.

Za večji obisk dejavnosti predlagajo boljšo komunikacijo, večjo izbiro, boljšo dostopnost, tematsko raznolikost, primernejšo infrastrukturo in več prostega časa.

Mladi, ki so odgovorili na spletni vprašalnik, so možnost uresničevanja svojih idej in pobud v občini ocenili z oceno povprečno (povprečna ocena 3,6 na lestvici od 1 do 7). Pri tem so moški imeli občutek, da lahko svoje ideje in pobude uresničujejo v večji meri od žensk.

Pogrešajo veliko stvari

Mladi v občini najbolj pogrešajo prostor za druženje (nov klub, zunanji prostor za zbiranje, center za mlade, večnamenski prostor), boljšo ponudbo rekreacije, stanovanja za mlade, povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja, več prostočasne ponudbe (dogodki za mlade, koncerti, plesi, izleti, glasbena izobraževanja), infrastrukturo (ceste, prostor za mlade glasbenike, ureditev bivše vojašnice v medgeneracijski multifukcionalni prostor, prenova kino dvorane, optika, trajnostna prometna ureditev), boljše možnosti za zaposlovanje in varnost, ki se nanaša zlasti na reševanje romske problematike.