Jim res ni vseeno?

Kajti vodja.

“Razumeti moramo,
da ni naloga vodje,
da je zvezda,
ampak je njegova naloga
pomagati sodelavcem,
da žarijo.

Njihov uspeh je tvoj uspeh
in ti jim želiš na vse načine pomagati,
da uspejo.

Če je sodelavcem,
ki jih vodiš,
slabo ob misli na nov delovni dan,
če so odnosi slabi,
če je veliko odhodov in bolniških,
sam pa imaš občutek,
da si z ljudmi okrog sebe
ne moreš pomagati...

/.../

Kajti vodja,
vodja mora v prvi vrsti imeti rad ljudi.
In zaupati sodelavcem okrog sebe.
In delati s tistimi, ki jih ima spoštljivo.

VODJA VE,
DA SO ODNOSI ZRCALO VODENJA.
DA SO ODNOSI IN SODELAVCI NJEGOVA ODGOVORNOST.
ODGOVORNOST, DA PREBUJA NAJBOLJŠE V SOLJUDEH.
Bo šlo?”

-Dr. Damjana Pondelek

Zanimivo, da podpisana manjšina kolektiva Srednje šole Črnomelj v svoji zelo drago plačani objavi v Belokranjcu ni omenila zgoraj zapisanih besed dr. Damjane Pondelek, ki, če jih skrajšam, govorijo o tem, da je odnos med zaposlenimi odraz vodstva, ampak so si avtorji upali parafrazirati in vzeti iz konteksta nekaj drugih njenih misli ter jih skušali obrniti sebi v prid in iz sebe narediti žrtve. Naj povem, da je prav ta objava koštala šolo oziroma podpisan kolektiv dobrih 500 eur. Teh 500 eur je ena plača, denar s katerim nekateri hranijo svoje družine in se stežka prebijajo iz meseca v mesec. Denar, ki bi lahko pomagal mnogim dijakom v stiski pri stroških potrebščin in šolskih izletov. Vprašajmo se, če so na dobrodelni prireditvi Dijaki za dijake pustili vsaj desetino toliko denarja, kot jih je koštala objava, in ali se pri drugih stvareh trudijo tako kot se zdaj trudijo z opravičevanjem in zanikanjem ter prikrivanjem dejanskega stanja v 70 let stari ustanovi. Glede na to, kako močno si prizadevajo za dobro luč šole, je res žalostno, da se je na tej dobrodelni prireditvi zbralo prav toliko denarja, kolikor jih je koštala plačana objava v Belokranjcu. Zanimanje za dobrobit šole se pokaže v predanosti do nje ter v dejanjih in ne v zrežiranem članku, kjer se smilijo sami sebi. Sami so zapisali in s tem tudi priznali, da si ne smemo dovoliti, da se šola zapre zaradi notranjih razprtij, kar nam jasno pove, da je stanje na šoli res porušeno in da pač tako je. Žalostno, da se v vsej tej paniki po vsem tem, ko je bila javnosti razkrita resnica o dogajanju za šolskimi zidovi, ne najdejo druge opcije kot pa plačevanje medijem, da se z nesmiselnimi in nekonkretnimi razlogi preko njih opravičujejo oz. bolj kot opravičujejo, prikrivajo realno stanje na šoli, saj jim zaradi koristi, ščitenja interesov tretjih oseb in verjetno tudi strahu ne preostane drugega, kot pa da z zaprtimi očmi galopirajo v pogubno smer svojega kočijaža, ki za sabo v kletki vleče tudi tiste druge, nedolžne. Če se pot približuje koncu in še ni prepozno, ne bi bilo morda smiselno da se vprega ustavi in vrže kočijaža stran?