Fabjanovi iz Črnomlja

Če ste v zadnjem času kaj flankirali* po črnomaljskem mestnem jedru, natančneje po Ulici Staneta Rozmana, ste v izložbi Belokranjskega izročila morda opazili množico zanimivih predmetov s še posebej izstopajočima starima fotografijama. Sama sem se par dni počasi vozila mimo, potem pa mi »vrag ni dal mira« in sem vstopila ter Bernardo povprašala o predmetih v izložbi. Predmete je tako rekoč rešila iz dveh starih črnomaljskih hiš – iz Kramaričeve, ki je danes ni več, na Ulici Mirana Jarca 16, nekoč Črnomelj 46) in iz Fabjanove hiše (na ulici Staneta Rozmana 11, nekoč Črnomelj 53). Prav zgoraj omenjeni čudoviti fotografiji, portreta moža in žene, je dobesedno rešila s kupa kosovnih odpadkov … Hiša je menda pred kratkim zamenjala lastnika. Pustimo času čas in počakajmo ali nam bo to morebiti prineslo kaj dobrega …
Na fotografijah sta Alojz in Neža Fabjan iz Fabjanove družine, ki je Črnomlju dala mnogo tako in drugače pomembnih mož. Alojzij in Neža sta po vsej verjetnosti starša čevljarja Alojzija (1874-1951) in urarja Josipa (1882-1947). Čevljar Alojz Fabjan je bil eden od ustanoviteljev Obrtne zadruge obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja. Slednja je bila ustanovljena 21. 6. 1897, na svoji prvi redni seji pa se je sestala 8. 8. istega leta. Prvi načelnik Zadruge je bil Davorin Frančič, klobučarski mojster. Načelniki so se v naslednjih letih menjavali in leta 1906 je bil za načelnika izvoljen čevljar Alojzij Fabjan. Na mestu načelnika je ostal do leta 1913, ko ga je na tem mestu zamenjal njegov brat Josip Fabjan, urar v Črnomlju. Med leti 1914 in 1918 je bil zaradi vojaške službe odsoten in načelniške posle je opravljal podnačelnik Zadruge. Leta 1898 je imela Zadruga 269 članov, pri tem pa niso upoštevani pomočniki in vajenci.
Leta 1913 se je urarju Josipu in njegovi ženi Mariji rodil sin Alojz Fabjan, ki se je tudi izučil za urarja. Po okupaciji Bele krajine aprila 1941, sprva s strani Nemcev in po dveh tednih s strani Italijanov, so se Belokranjci na hitro organizirali za boj proti okupatorju. Belo krajino je prekrila mreža odborov Osvobodilne fronte in iz njih so se izoblikovale Črnomaljska, Gradaška, Metliška in Semiška partizanska skupina, ki so v juliju in avgustu 1941 že delale manjše akcije. Med prvimi, ki so se uprli okupatorju je bil tudi Alojzij Fabjan. Dne 20. 8 1941 je črnomaljska organizacija OF organizirala pobeg urarja Alojzija Fabjana in Antona Brule iz črnomaljskih zaporov. Zaprta sta bila, ker sta bila osumljena, da sta odnesla lovsko orožje, ki je bilo shranjeno na občini. Po uspešnem pobegu sta se pridružila partizanom v Miklerjih. Fabjana so postavili za komandanta skupine. Iz skupin belokranjskih partizanov je bila 30. 10. 1941 ustanovljena 1. belokranjska četa, ki je štela 30 borcev. Za komandirja je bil spet določen Alojzij Fabjan. Že na poti na svojo prvo borbeno nalogo, je bila večina 1. belokranjske čete zaradi izdaje ubita na Gornjih Lazah. Med drugim je padel tudi komandir Alojzij Fabjan. Žrtve so začasno pokopali na pokopališčih na Uršnih selih in v Rožnem Dolu. Po vojni, leta 1946, so žrtve prekopali na pokopališče v Vojni vasi. Od tam so jih leta 1948 prenesli v grobnico, narejeno na vrhu hribčka pri sv. Jožefu, danes Griček. V celoti je bil spomenik na Gričku gotov leta 1961.
Hiša iz katere sta na začetku teksta omenjeni fotografiji in kjer se je rodil Alojzij Fabjan je enonadstropna hiša, ki stoji na prostoru nekdanje dvoosne lesene visokopritlične hiše z začetka 19. stoletja. Sedaj triosna hiša je sezidana ob koncu 19. stoletja. Spominska plošča na fasadi priča, da je bil v njej rojen Alojzij Fabjan, komandir čete belokranjskih partizanov. Po Alojziju Fabjanu se imenuje tudi ena od ulic v črnomaljskem mestnem jedru.
Na koncu pa samo še par besed o Kramaričih, ki sem jih že omenila zgoraj in katerih predmeti tudi krasijo izložbo Belokranjskega izročila. Svet je majhen in učno »izpričevalo« Janka Kramariča je podpisal takratni načelnik Zadruge obrtnikov Josip Fabjan. Svojih sorodstvenih vezi s Kramariči pa ob tej priložnosti ne bom niti razlagala, morda kdaj drugič …
Hvala Bernardi Kump za »reševanje« naše kulturne dediščine. Le obiščite jo v Belokranjskem izročilu. »Vraga i dva bote našli tam!«
Literatura:
- BALKOVEC DEBEVEC, Marjetka: V Črnomlju od nekdaj bili so veseli …: Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008.
- BERNIK, Stane: Črnomelj: Urbanistični, arhitekturni in spomeniškovarstveni oris. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1987.
- JARC, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji: Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici: Spomeniško varstvo v Beli krajini. Ljubljana: Komunist, 1981.
- KLANJŠČEK, Zdravko: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989.
- KRAMARIČ, Janez: Spomenik NOB na Gričku. Semič: Grafika Bucik, 2003.
- MATKOVIČ, Anita: Obrtna zadruga obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja (od ustanovitve do 2. svetovne vojne). V: Tatjana Aupič in Anita Matkovič (ur.), Katalog obrti in podjetništva. Črnomelj: Območna obrtna zbornica Črnomelj, 2001, 9¬–15.
- VITKOVIČ, Janez: Bela krajina: Skozi viharje k svobodi. Ljubljana: Borec, 1961.
- VOGRIČ, Rudi: Boj Belokranjcev. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973.
- Spominska knjiga posvečena petindvajsetletnici Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani: 1903-1928. Ljubljana: Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, b. l., 78–79.
- Facebook stran Župnije Črnomelj.

*flankirati flankírati 1 -am nedov. (ȋ) pog. postopati, pohajkovati: flankirati po mestu

Fotografije:

št. 6: Ustanovitelji Zadruge obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju. Prvi z leve je čevljar Alojz Fabjan, sledijo še: Ivan Korže, pek Vincenc Leitgeb, krojač Janko Fugina in Janko Puhek. (BALKOVEC DEBEVEC, Marjetka: V Črnomlju od nekdaj bili so veseli …: Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008, 64)

št. 7: Načelstvo Zadruge obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju: Josip Fabjan, čevljar (načelnik); Janko Strugar, kolar (podnačelnik); Peter Koren, trgovec; Jožef Jerman, gostilničar (Loka); Karel Müller, trgovec; Karel Ahačič, trgovec; Martin Plut; Franc Strugar, kovač (Loka); Jožef Kobetič, krojač; Martin Schweiger, čevljar; Stanko Jerman, čevljar; Leopold Jerman, ključavničar; Anton Grahek, pek; Matija Pezdirc, mizar; Anton Željko, krojač (Loka); Jožef Šimec, mizar. Tajniške posle vodi Anton Laurič.
(Spominska knjiga posvečena petindvajsetletnici Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani: 1903-1928. Ljubljana: Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, b. l., b. s.)

št. 8: Fabjanova hiša na današnji Ulici Staneta Rozmana 11, nekoč na naslovu Črnomelj 53. (BALKOVEC DEBEVEC, Marjetka: V Črnomlju od nekdaj bili so veseli …: Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008)

št. 9: Na levi strani mostu hiša čevljarja Alojzija Fabjana z napisom: Alojzij Fabjan, usnje, čevlji. Gre za čas italijanske okupacije o čemer priča napis na Korenovi hiši desno: Roma doma oz. Rim kroti.
(https://www.facebook.com/svetiPeter/photos/a.172099322865028.42631.172062762868684/917247351683551/?type=3&theater)

št. 10: Na desni strani fotografije je viden napis čevljarske delavnice Alojzija Fabjana. Fotografija je bila posneta ob odprtju novega mostu čez Dobličico, 1. 5. 1950. (https://www.facebook.com/svetiPeter/photos/a.172099322865028.42631.172062762868684/913737282034558/?type=3&theater)

št. 11: Na reki Lahinji v Loki (na Špici, v Razsulah), v neposredni bližini t. i. Fabjanove pristave je črnomaljski Rdeči križ uredil in 5. 8. 1934 odprl lepo urejeno kopališče. Načrt zanj je izdelal inž. Leon Janežič. Za vstop na kopališče in najem kabin je bilo potrebno plačati vstopnino, zato so si kopanje tukaj lahko privoščili le premožnejši meščani. (BALKOVEC DEBEVEC, Marjetka: V Črnomlju od nekdaj bili so veseli …: Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008, 182)

št. 12: Lojze Fabjan (1913-1941), komandir I. belokranjske čete. (JARC, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji: Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici: Spomeniško varstvo v Beli krajini. Ljubljana: Komunist, 1981, b. s.)

št. 14: Spomenik padlim borcem I. belokranjske partizanske čete na Gornjih Lazah. Odkrit je bil 4. 7. 1981 in je delo kiparja Stojana Batiča. (Foto: Anita Matkovič)

št. 15: Med padlimi borci na plošči na spomeniku na Gornjih Lazah je tu

št. 16: Krste položene v poznejšo grobnico na Gričku, ob njih so še vidni ostanki temeljev nekdanje komenske kašče (KRAMARIČ, Janez: Spomenik NOB na Gričku. Semič: Grafika Bucik, 2003, str. 19)

št. 17: Spominska plošča na Fabjanovi hiši na Ulici Staneta Rozmana 11. (Foto: Anita Matkovič)

št. 18: Napisna tabla urarja Josipa Fabjana je bila nekoč nameščena na Fabjanovi hiši na Ulici Staneta Rozmana 11. (Foto: Anita Matkovič)

št. 19: Danes tabla z delno spremenjenim napisom krasi Fabjanovo Črnomaljsko kavarno, na hiši, kjer je nekoč deloval čevljar Alojzij Fabjan in na ulici, ki nosi ime po enem od Fabjanovih mož: Ulica Lojzeta Fabjana. (Foto: Anita Matkovič)

št. 20: Fabjanova hiša na Ulici Staneta Rozmana 11. (Foto: Anita Matkovič)

št. 21: Dokument, ki povezuje predmete iz obeh zgoraj že omenjenih hiš – Kramaričeve in Fabjanove. Učno »izpričevalo« Janka Kramariča je podpisal takratni načelnik Zadruge obrtnikov Josip Fabjan. (Foto: Anita Matkovič)

št. 22: Janko Kramarič (1896-1952) iz Črnomlja v avstro-ogrski letalski enoti Fliegerkompanie 45 med 1. svetovno vojno na Tirolskem (sedi zraven voznika). Janko Kramarič se je rodil v Črnomlju 114, leta 1922 se je poročil z Jožefo Schweiger iz Črnomlja 46, kjer je nato živel do smrti. Na avtomobilu se da prebrati napis: K.u.K. Luftfahrtruppe [Cesarsko-kraljeva letalska enota] Flieger komp 45. (https://www.facebook.com/svetiPeter/photos/a.172099322865028.42631.172062762868684/741019432639678/?type=3&theater)