Evropska komisija: Slovenski organi so odgovorni za izvajanje ukrepov za zaščito habitatov črne človeške ribice pred onesnaževanjem

Na pobudo Gibanja Svoboda Bela krajina in društva Proteus je evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe) novembra lani v Bruslju organiziral posvet Ohranimo habitat črnega močerila.

Klemen Grošelj (Renew) je na podlagi dogovora na okrogli mizi pripravil poslansko vprašanje, ki so ga podpisali tudi Irena Joveva (Renew), Milan Brglez (S&D), Ljudmila Novak (EPP), Valter Flego (Renew, Hrvaška), Manuela Ripa (Zeleni, Nemčija), Marie Toussaint (Zeleni, Francija), Ville Niinistö (Zeleni, Finska), Anja Hazekamp (Levica, Nizozemska), Ivan Vilibor Sinčić (NI, Hrvaška) in Martin Buschmann (NI, Nemčija).

Naslov poslanskega vprašanja: Dodatni ukrepi varstva posebej izpostavljenih in ranljivih habitatov, kot je primer kraškega habitata črnega močerila, ki je specifična živalska vrsta ne samo v evropskem ampak v globalnem merilu.

Črni močeril je jamska podživka, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine (Slovenija). Ocene kažejo, da celotna populacija ne šteje več kot nekaj 100 do nekaj 1000 odraslih osebkov. Stanje črne človeške ribice znanstveniki ocenjujejo kot kritično.

Ključne grožnje predstavljajo vse vrste onesnaževanja kraškega sveta (intenzivno kmetijstvo, industrijski in komunalni odpadki ter izpusti, urbanizacija, divja odlagališča) v vplivnem območju podzemskih in ponornih tokov, s katerimi se slabša kvaliteta habitata in posledično se le ta tudi krči. Med strupene in nevarne snovi, ki ga še posebej ogrožajo, prištevamo umetna gnojila, pesticide, težke kovine in druge polutante.

1. Ali bo Komisija predlagala dodatne zaščitne ukrepe oziroma varovalne ukrepe za posebej ranljive, kraške habitate, ki so domovanje redkih živalskim vrstam, kot je npr. črni močeril?

2. Ali Komisija načrtuje sprejetje dodatnih, nižjih ravni onesnažil, predvsem nitratov, za območja v katerih bivajo posebej ogrožene vrste, kot je črni močeril oziroma za posebej ranljive habitate, kot je slovenski in še posebej belokranjski kras?

3. Ali bo Komisija v okviru ukrepov povečanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti oblikovala dodatne finančne in druge ukrepe, s katerimi bo prizadete dejavnosti na območjih katerih raba je omejena, specifik habitata (npr. kras), kompenzirala izpad dohodka?

Odgovor komisarja Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije:

1. Črna človeška ribica je navedena v prilogah II in IV k direktivi o habitatih. V skladu s seznamom v Prilogi IV morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste. Za izpolnjevanje teh zahtev so odgovorni slovenski organi. V tem okviru morajo države članice določiti in učinkovito upravljati območja Natura 2000 (posebna ohranitvena območja), da se ohranijo njihovi najdragocenejši habitati, ter določiti ohranitvene cilje in izvajati potrebne ohranitvene ukrepe za obravnavanje vseh ustreznih pritiskov in nevarnosti na navedenih območjih.

2. Slovenski organi so odgovorni za izvajanje ukrepov za zaščito habitatov črne človeške ribice pred onesnaževanjem, kar lahko vključuje določitev mejnih vrednosti za ustrezna onesnaževala, in učinkovito obravnavanje onesnaževanja pri viru.

3. Slovenija je v svoj strateški načrt v okviru skupne kmetijske politike vključila ukrepe, ki omogočajo nadomestilo izpada dohodka kmetom, ki izvajajo posebne kmetijske prakse za zaščito vrst in habitatov, prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Komisija ne namerava uvesti dodatnih finančnih ukrepov za nadomestitev izgube dohodka na območjih posebnih habitatov, kot so kraške regije.

Odzivi na odgovor Evropske komisije:

Blaž Heij (predsednik Društva Proteus, gibanja za naravo in okolje Bela krajina):

Odgovor Evropske komisije je jasen: za zaščito črnega močerila in njegovega habitata je odgovorna Republika Slovenija, ki ima na voljo za to potrebne mehanizme.

Zdaj je potrebno, da se Republika Slovenija neha otepati te odgovornosti in začne ukrepati. V najkrajšem možnem času je potrebno sprejeti uredbo o zavarovanju habitata, potrebno je znižati mejne vrednosti nitratov na občutljivih območjih, potrebno je rešiti problem odpadnih voda, sprejeti potrebne ukrepe za ureditev kmetijstva na območju habitata ter zagotoviti inšpekcijski nadzor, da se bodo sprejeti ukrepi dejansko izvajali.

Vesna Fabjan (vodja svetniške skupine GS Črnomelj):

Belokranjci si s črnim močerilom delimo največji izvir pitne vode v Dobličah (oskrbuje skoraj 80% belokranjskih gospodinjstev). Močeril je kazalec kvalitete izvirske vode. Tudi zato je zaščita habitata te edinstvene dvoživke nujna! Belokranjci moramo razumeti, da so prizadevanja za zaščito tega občutljivega kraškega območja naša prednostna naloga, saj se kvaliteta vode v izvirih počasi, a vztrajno slabša, poraba vode pa narašča.

Pravkar se zaključuje projekt HaČloRi s katerem bo določeno vodno zaledje izvirov Dobličke kotlinice. Dani bodo temelji za določitev ohranitvenih ukrepov in sprejetje uredbe za zaščito habitata. Zato apeliram(o) na državo, ki nosi dolžnost in ima v rokah vse mehanizme, da postopek zaščite izvede v najkrajšem možnem času.

Klemen Grošelj (evropski poslanec, Renew Europe):

Čeprav v javnosti prevladuje prepričanje, da v EU ni moč odpreti t.i. majhnih zgodb, pa primer črnega močerila in varstva njegovega habitata, dokazuje, da EU pri tem lahko igra pomembno in pozitivno vlogo. Predvsem pri iskanju rešitev, ki pomagajo tako zaščiteni živalski vrsti, okolju in ljudem, ki živijo in sobivajo s črnim močerilom.

Plačana objava.