Dom na Mirni gori, včeraj in danes

Sem zjutraj najprej klicala gozdarja Janeža, da mu zaželim vse lepo v tem letu.

Pa ni dvignil slušalke, on že ve za vražo, ki pravi, da ženska nikakor ne sme prva voščiti za novo leto.

Danes na prvi dan v letu veljajo številne navade.

V Sloveniji naj bi na novega leta dan, vedno jedli svinjino, ker velja, da prinaša srečo, saj ni dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj. Letos si pa za nič na svetu ne želimo ponoviti lanskega leta.

Bog ne daj, da nam v hišo prva stopi ženska, saj nam prinese samo nesrečo.

Tak je običaj, da prvi dobre želje vošči moški in šele nato ženska.

Naši predniki pa so poznali tudi zanimivo navado, ki je v zadnjem času nekoliko pozabljena. Stara navada je bila, da na novega leta dan, zgodaj zjutraj prvi vstane gospodar, v leseno vedro zajame vodo, jo vlije v skledo in vsa družina se v tej vodi umije.

To je pomenilo, da bodo vse leto zgodaj vstajali, pridno delali, in bili obvarovani raznih bolezni.”

Pometanje na novo leto sprosti neznane moči, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Dekle mora na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Pometati pa je treba od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag.

Verovanja, ki jih je zaznati v ljudskih rekih, povezanih s prvim dnem v novem letu so torej:

» Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto.

Kdor je na novega leta dan lačen, potem je lačen vse tisto leto.

Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto, kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto."

Razmislite torej, kaj boste danes počeli!

Srečo sem vam zaželela že v lanskem letu in danes ne bom izzivala nesreče, da ne bom prva ženska z dobrimi željami. Fantje pohitite z voščili..