Boris Grabrijan - Belokranjec od glave do peta

Boris Grabrijan se je rodil doma na kmetiji dedka Nikolaja Peteha v Velikih selih pri Adlešičih v Beli krajini. S starši in dvema sestrama je svoje otroštvo preživel v Črnomlju v bloku. Vendar pa so se ves čas vračali na kmetijo pomagat pri kmečkih opravilih. Boris je bil tako navdušen nad delom na kmetiji, da je skoraj vse počitnice preživel tam. Najraje se je ukvarjal s konji in tudi drugo živino, ki jo je vsak dan vodil na pašo. Vendar je življenje prineslo nove poti in izzive in tako je končal pedagoško gimnazijo, se vpisal na biotehniško fakulteto, višješolski študij živinoreje, in postal kmetijski inženir živinorejske smeri. Ob tem je deloval tudi kot inovator. Del njegove poti pa je bila tudi politika. Precej se je angažiral pri ustanovitvi Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Deloval je kot vodja kabineta ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja, in sicer leta 1996. Svojo kariero je nato nadaljeval na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in se od tam zaradi razhajanj v pogledih vrnil v Belo krajino. Tu pa je bil izbran za direktorja Krajinskega parka Kolpa.

Boris Grabrijan je bil gost v oddaji Razkošje v glavi (v priponki spodaj lahko oddaji prisluhnete).

Poti

Življenje Borisa Grabrijana niti za hip ni dolgočasno, deluje na tako širokem področju, da je to težko opisati v nekaj stavkih. Rdeča nit vsega njegovega delovanja pa je skrb za naravno in kulturno dediščino, ki je v Beli krajini še razmeroma dobro ohranjena. Boris Grabrijan pravi zase, da je preprost kmečki fant, ki je bil rojen v Velikih selih pri Adlešičih v Beli krajini. Osnovno in srednjo šolo je končal v Črnomlju, svojo pot je nadaljeval na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Boris Grabrijan:

"Leta 1999 sem bil na povabilo italijanske organizacije kmetov CIA član delegacije v Strasbourgu na srečanju italijanskih poslancev z Romanom Prodijem, predsednikom Komisije EU, nekaj dni po njegovem imenovanju. Kot edini Neitalijan sem imel priložnost nagovoriti celotno italijansko parlamentarno skupino."

V muzeju v Bistri 1998 leta v vlogi gostitelja komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja in predstavnikov evropskega kmetijstva. Poleg muzejskih zbirk so si gostje na sprejemu ogledali tudi prikaz domačih obrti in folklore KUD Božo Račič Adlešiči.

Park

Krajinski park Kolpa nima samo naravne, ampak tudi kulturno dediščino. Tu najdemo celo vrsto zanimivih kulturnih spomenikov, stavb in izjemno veliko tako imenovane premične, snovne dediščine. Boris Grabrijan pa se zagnano posveča tudi odkrivanju bolj ali manj znanih Belokranjk in Belokranjcev, ki so pomembni ne samo za svoje lokalno okolje, ampak tudi širše.

Več najdete na povezavi TUKAJ.