Antja je bla ta Primožička od vraga ...

“Antja je bla ta Primožička od vraga, ni blo stvari, da je ona ni znala! Babe so bul nej, ko samemu bugu vrjele.” pravi moj ate Rojc. Učiteljica Josipina Pepca Primožič (sedi na sredini) je prišla v Črnomelj 1902 iz Bistre in tukaj kupila majhno hiško. Za Črnomelj je naredila ogromno in še več: učila je v mestni šoli, vodila gledališko skupino, denarno, učno in bivanjsko pomagala revežem, pomagala je ustanoviti prvo knjižnico, vodila pevski zbor, folklorno skupino. Za mlada dekleta je organizirala tečaje, da “so se sploh znale kok tok v živlejni obrnit”: učila jih je gospodinjstva, kuhanja in šivanja.

1. Fotografija: Črnomaljska purgarska (mestna) noša okoli leta 1930. Na fotografiji prepoznane: moja prababica Pavla Papež (Rojcova), Primožička, Einsidlerca, Skubcova Lina, Geltarova Mici in Rezina. Imele so tudi kmečko platneno nošo. Folkloro je financirala črnomaljska gospoda (Flek, Koren), plesali pa so največkrat na črnomaljskem trgu. Večkrat tudi za deželno glavarstvo iz Ljubljane, ki jih bolj kot Črnomaljsko kolo zanimala “zaman hrana, pijača. I deklce.”

2. Fotografija: Na kuharskem in gospodinjskem tečaju Primožičke okoli 1930. Pavla se je naučila kuhati: fožn pa zele, kolerabo pa mastenico, vaseršporclne, štrukle, poftico, vampe pa gulaž. Pavla je bila potem v Črnomlju ena boljših kuharic in njenega golaža je na veselici na Gričku zmanjkalo najprej, v naši gostilni pa vampov. Recepti Primožičke se pri nas prenašajo iz roda v rod, vampov pa res še nisem kuhala.

Ker z mojimi sosedi in starimi starši (vsi nad 80 let) že več let raziskujem “kok je blo f Črnomli fčasih”, vsako nedeljo delim kaj zanimivega z vami.

Ta zapis in pa že kar veliko fotografij in bolj ali manj znanih obrazov iz preteklosti najdete tudi tukaj: Črnomelj fčasih.