V spomin na mrtve množični obiski pokopališč

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bodo številni tradicionalno obiskali grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin položili vence in prižgali sveče.

Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov. Dan je povezan z dvema cerkvenima praznikoma, ki sta vsi sveti, 1. november, in verne duše, 2. november. Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov. Pred 2. svetovno vojno so gospodinje pekle majhne kruhke, imenovane vahtiči ali krapci, po katere so hodili otroci in revni ljudje, v zahvalo pa so potem molili za duše umrlih. Ponekod so te kruhke delili tudi ob pokopaliških vratih, na pokopališčih ali pred cerkvijo. Ponekod so za duše umrlih zvečer puščali celo hrano in pijačo.

Na veliko moč praznika kaže tudi to, da se je po 2. svetovni vojni, ko so bili številni prazniki iz časa pred njo ukinjeni, obdržal. Le poimenovanje je bilo spremenjeno, saj se v javnem življenju ni več imenoval vsi sveti, ampak je postal dan mrtvih.

Praznik, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način praznovanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991. Praznik temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih v čast in spomin vseh svetnikov. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev. Papež Gregor IV. je prvotni datum praznika, 13. maj, leta 835 prestavil na 1. november.