Kolpa: kako obrniti negativne trende? - okrogla miza

Društvo Proteus, Bela krajina v okviru praznovanja praznika Občine Črnomelj pripravlja okroglo mizo z naslovom: "Kolpa: kako obrniti negativne trende?" Poudarek bo na naravovarstvenih in okoljskih vidikih trendov, ki pa so seveda vsi povezani s turizmom in drugimi gospodarskimi interesi in potrebami.

Kolpa s svojimi pritoki je eden najbolje ohranjenih vodotokov donavskega porečja, vendar smo priča številnim negativnim trendom, ki so bili zaznani že pred desetletji. Raziskava iz let 1996-1997 je pokazala velik upad staleža rib, ki je pri salmonidih upadel za 8-krat, pri drugih vrstah pa za 5-krat. Podatkov, da bi se stanje od takrat kaj popravilo nimamo.

Velik problem je, da so jezovi na reki v slabem stanju, zaradi česar je nivo vode nizek ter upadajo pretoki. V poletnih mesecih to vodi v pregrevanje reke, nižanje stopnje kisika v vodi ter nižanje njene samočistilne sposobnosti.

Vendar pa so problematični tudi obnovljeni jezovi, če obnova ni ustrezna. V 90. letih je bilo namreč obnovljenih šest jezov, ki pa nimajo ustreznih ribjih stez, ter ovirajo selitev rib in zoobentosa (drobnih vodnih živalic, ki so hrana ribam). To je še posebej pomembno, ker so na območju Krajinskega parka Kolpa glavna drstišča rib prav nad in pod jezovi.

Dodaten problem predstavlja neregulirano čolnarjenje v času drstenja, saj na reki nikoli ni bil vzpostavljen plovbni režim, ki bi upošteval drstišča in čas drstenja. Hkrati Kolpa privlači vse več turistov, zaradi česar se veča obremenitev s komunalnimi odplakami, medtem ko se samočistilna sposobnost reke manjšuje zaradi že omenjenih faktorjev. Tako je bila v letu 2022 kakovost kopalne vode v kopališču pri Primostku za obdobje 2018-2021 ocenjena kot slaba in je malo manjkalo, da bi kopališče zaprli. Glede na vse negativne trende nas lahko upravičeno skrbi, ne ali bo prišlo do podobnega primera, temveč kdaj.

Reševanje vseh naštetih problemov otežuje dejstvo, da je Kolpa mejna reka, ki si jo Republika Slovenija deli z Republiko Hrvaško in bi morali biti ukrepi dvostranski in usklajeni. Leta 2001 sta državi sklenili »Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju«. Ta omogoča, da obmejne lokalne skupnosti in gospodarski subjekti, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče na obmejnem območju pogodbenic, lahko neposredno sodelujejo, med drugim tudi glede obravnavanja naravnih vrednot oziroma kulturne dediščine." Na rešitve torej ni potrebno čakati na dodatne dogovore med Ljubljano in Zagrebom.

Cilji dogodka, ki ga organiziramo so predvsem štirje:
1. s strani pristojnih organov in služb izpostaviti nabor problemov,
2. spodbuditi sodelovanja med občinami ob Kolpi na slovenski in hrvaški strani tudi glede okoljskih in naravovarstvenih vprašanj vezanih za reko in ljudi ob reki,
3. izgradnja ribjih stez ob jezovih, ki predstavljajo oviro selitvam rib in zoobentosa,
4. predvsem pa predlagati rešitve, da se negativni trendi ustavijo oz. obrnejo.

Sejna soba Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj ob 17. uri.