Srečna pa zdrava
Kakor sem že povedala, me je prejšnji četrtek ujel povsem nepripravljeno. Potem sta, tako se mi zdi, minila kakšna dva dneva in spet je bil četrtek, le letnica se je vmes zamenjala. Vsaka letnica, ki se zaključi z nulo, zame pomeni okroglo obletnico rojstva, kar neizogibno prinese tudi eksistencialno krizo, evalvacijo dosedanjega življenja in pomisleke glede smisla mojega dosedanjega in prihodnjega žitja.
Polnočno kuševanje na Silvestrovo sem prvič preskočila (pismo, starost), tako da ja, šampanjec bo počakal na izdajo moje knjige, če ga kdo prej ne bo poneveril. Glede na to, kako hitro se moja knjiga piše, se lahko zgodi, da bo to šele Otrok 3.
Novo leto se je začelo in se bo najverjetneje nadaljevalo po približno istem kopitu – z Otrokom 3 privezanim nase v dolgem tkanem traku, čajno skodelico v roki (kozarci za penino ostajajo varno pospravljeni), enim rokavom mokrim od izbruhanega krompirja, očitno prezačinjenega za dojenčkasti želodček, drugim rokavom pa od »čaja za doječe mamice«, trejdmark. To se zgodi, ko nosiš (domnevno) spečega dojenčka in hkrati piješ. V trenutku se domnevno speči dojenček izkaže za zlovoljno budnega in ti zbije skodelico iz rok.
Zaenkrat vsi moji dobri sklepi o hrabrem podiranju meja svojih zmožnosti in življenju, vrednem vsakodnevnega nazdravljanja (s »čajem za doječe mamice«), niso štartali preveč obetavno. Še vedno podiram samo kupčke, v svojem življenju stojim tam, kamor me postavijo, in medtem, ko se nekje vmes trudim brati Gospo Dalloway, jo doživljam iz prve roke (brez tistega Walsha in njegovega nadležnega igračkanja z žepnim nožkom).
Sprašujem se, kako postaneš tista ženska, ki objavi na instagram storyju svojo fotko (pa ne selfi, ker selfi pomeni, da nimaš v življenju nikogar, ki bi te bil pripravljen fotografirati zgolj zato, da nesebično nahrani tvoj ego), se žareče kraljevsko smehljaš in to, da se imaš čas lepo obleči in naličiti za večerjo doma, ni bedarija, ampak ti pač pripada. Medtem pa si jaz zjutraj namažem trepalnice in se do večera počutim butasto, no, ker imam namazane trepalnice in en rokav od bruhanja, drugega pa od »čaja za doječe mamice«.
Nezaslišana
Nezaslišana je ženska na sebi lasten, nefiltriran način, a z neskončno ljubeznijo in veliko humorja, ki je za to vse nujen. Obožuje besede v našem in v tujih jezikih, če pa ji kakšna manjka, si jo kar sama izmisli. Poganjajo jo dobre knjige, smeh, močna kava, želja po ustvarjanju in po dogodivščinah z možem in dvema otrokoma – v pričakovanju tretjega. Želi povedati tako kot je v resnici – razen, če se da narediti bolj smešno.