O tem in onem ... (8)

ČAS SKISANIH MOŽGANOV…… HOMO SAPIENSA

Baje je poletje, v katerega smo tudi uradno vstopili, čas skisanih možganov. Tako sem prebral nekje, že davno tega. Glede na lastne izkušnje ta definicija najbrž celo pije vodo. Obdobje, ko smo z mislimi pretežno na plažah, v gorah, potovanjih in še kje. Pa čeprav vemo, da bo to »lepo« trajalo le kakšna dva, tri tedne ali celo manj. Nekakšna dvomesečna vedenjska siesta je poletje – možgani funkcionirajo polovično, česar jim ob visokih temperaturah niti ne gre zameriti. Opravilna storilnost v špici dneva pade pod vprašaj in že kar nekaj časa se sprašujem zakaj pri +33 in več stopinjah nihče ne skrajša delovnega časa – recimo za dve uri. Vsaj tam, kjer ni klimatiziranih prostorov. Krepko dvomim, da bi se narod temu upiral - upam si tudi zapisati, da vsled tega ne bi bilo preveliko družbene škode (če bi le- ta sploh nastala). Živali to obvladajo v nulo (beri: se umaknejo v senco), homo sapiensi pa tega ne dojamemo. Ker so interesi pač drugje – o tem v nadaljevanju.

Torej, če boste v spodnjem zapisu naleteli na kakšno neumnost izraženo z moje strani, najdete opravičilo v naslovu bloga. Se mi je pač skisalo. Tudi sicer tole pisanje ne bo spremenilo ničesar, gre le za krik vpijočega v puščavi.

Problem homo sapiensa in človeštva nasploh, ki se ga lotevam danes, pa niti ne sodi samo v poletni čas. Nekaterim se možgani kisajo ne glede na intenziteto UV žarkov. Vsaj tak občutek dobim, ko se prebijam skozi dnevne novice, kolumne, pogovorne oddaje na TV in izjave aktualnih in neaktualnih politikov, analitikov in »strategov« dvomljivega izvora. Predvsem v zadnjem obdobju, ko smo priča nečemu za kar smo mislili, da se ne more zgoditi. Pa se je.

V januarskem blogu sem zapisal, da nas v bližnji prihodnosti čaka precej burno obdobje in na vseh štirih ,v blogu omenjenih področjih, sem imel prav. Pa se norost na vzhodu še začela ni in je v januarju od širše javnosti ni slutil nihče. Štirim, januarja navedenim burnim področjem, se je pridružilo torej še eno in le-to zgolj po krivdi homo sapiensa in njegovih skisanih možganov.

Ukrajina torej.

Agresija je že davno prerasla okvirje vojaško-političnega lokalnega spopada. Vse bolj to postaja tudi medijsko-propagandna vojna, vzporedno z njo pa poglabljanje globalne energetsko-ekonomske krize. Oboje bo sprožilo nove in nove migracije tudi izven meja Ukrajine. Hibridna vojna bi rekli mnogi, mešanica klasičnega in kibernetskega spopada. Ali je ta situacija sploh obvladljiva bo pokazal čas, dejstvo pa je, da se bomo morali na nek način soočiti s tem, če je to sploh mogoče. To, kar se dogaja v Ukrajini je zgleda naša prihodnost (?), v korona žargonu rečeno – nova normalnost. Žarišč po vsem svetu je dovolj in nastajajo znova nova in nova. Sliši se skrajno pesimistično, a hkrati tudi realno.

Če po dobrih treh mesecih agresije situacijo primerjam s situacijo okrog epidemije (Covid 19) potem najdem kar nekaj vzporednic. Tako korona kot »specialna vojna operacija« ruske vojske je globalni družbi prinesla delitev. V mnenjih, pogledih in reakcijah. Delitev kot posledico različnih interesov, ideologij, lažnih propagand ?! Ali smo res zabredli tako globoko, da so nam razno razni interesi pomembnejši od človeških življenj? To sicer ni novo spoznanje, zdi pa se, da to čedalje bolj drži.

Minule epidemije in pretekle vojne nas očitno niso naučile prav ničesar, še celo tega ne, da v vojni ni zmagovalcev – so le poraženci. Pa tudi ta trditev ne pije vode, če poslušaš tisti del populacije, ki trdi, da zmagovalci vendarle so. V ekonomskem pomenu ugotovitve namreč - v biznisu. Trgovina z orožjem cveti kot nikoli doslej, takoj za orožjem so na vrsti energetika, hrana,….ja, celo zdravila. Da o drogah in črnem trgu vseh navedenih civilizacijskih »dobrin« sploh ne govorim. In če so ti interesi prisotni pri tistih, ki globalno odločajo o vsem, potem nam je lahko hitro jasno, da razumnega interesa za dokončanje tega divjanja ni. So le želje, da bi to trajalo v nedogled. Bedno in moralno sprevrženo.

Na eni izmed sosedskih TV pogovornih oddaj konec februarja (gostje so bili ugledni analitiki, strategi in politična smetana pričujoče države) so v dve in pol urni debati debatirali in ugibali o potencialnih »zmagovalcih« te vojne (?!). Po pol ure gledanja oddaje sem dobil feeling, da sem zrel za injekcijo na urgenci zoper povišan pritisk z dodatkom infuzije proti slabosti. Oddaja je imela namreč naslov: »Kdo bo zmagal – Rusija ali Ukrajina?« Osebno se oddaji takšnega naslova iz moralno-etičnih razlogov ne bi pridružil niti z dvema promiloma alkohola v krvi. In ti isti analitiki in strategi so nonšalantno trdili, da se bo vse skupaj končalo v največ 10-ih dneh. Danes tri in pol mesece kasneje so ti isti ljudje še vedno skoraj vsakodnevni gostje TV oddaj na isto temo in njihove »strokovnosti« ni videti konca. Ena bolj banalno/absurdnih zadev je na isti TV včerajšnje uro in pol trajajoče razglabljanje ali je to specialna misija ali vojna. Ja, to je pri celi zadevi najbolj sporno, brez dvoma. Sicer pa te debate niso tako zelo nedolžne, njihov vpliv na javno mnenje je po odzivih in anketah javnega mnenja sodeč zaskrbljujoč – to je evidentno in lahko ugotovljivo.

Svoje stališče glede tega divjanja »civilizirane družbe« lahko izrazim brez kakršnekoli dileme. Moje mnenje o vojnah, oboroževanju v nedogled je nedvoumno. Predno ga obelodanim pa mogoče le še par besed o EU, ki (kot v epidemiji) deluje konfuzno, zmedeno in jalovo, konceptualno podhranjeno, ne-suvereno (beri: po navodilih) in še kaj. Skratka – opravilna impotenca na kubik. Politika z avtoriteto v EU trenutno ne najdem. Mislim, da ga tudi dejansko ni že kar nekaj časa. Evropski politiki javno kričijo po dolgem in počez o dialogu kot rešitvi. In obenem pošiljajo na tisoče konvojev orožja, streliva …. celo v takšnih količinah, da sedaj ugotavljajo lastno ogroženost. Torej ….dialog z orožjem? Očitno druge poti ni (???!!). Sprejemanje sankcij (ki so vedno bile in bodo dvorezni meč, na kratki rok v glavnem brez učinka ali pa te prizadenejo »napačno« stran) razumem kot posledico nemoči. Ruski rubelj raste kljub sankcijam, čeprav je to bolj ali manj posledica radikalnega zmanjšanja uvoza. Naj mi nekdo razloži kakšen efekt ima ena izmed sankcij v obliki prepovedi nastopanja ruskih kulturnikov in športnikov na evropskih tleh? (če že oni sami ne znajo oceniti ustreznosti trenutka nastopanja). Bo to prineslo mir? Ali imelo kakršen koli vpliv na razgrete glave psihopatov ? Meni to deluje prej kot povod za pospešitev povračilnih ukrepov, ker nasprotna stran tega ne bo sprejela v mišljenem kontekstu (če ta sploh obstoja). Da samooskrbe EU na več področjih sploh ne omenjam. Strategije preteklih let so nas naredile energetsko in prehransko odvisne, kar razumem kot to, da ne znamo poskrbeti niti za lastno rit (isto se je ugotavljalo pri koroni, mimogrede). Vse, kar se je dalo preseliti (industrija, kmetijstvo) je EU preselila in zdaj plačujemo davek na to. In ti dvojni kriteriji EU-ja !!! Naštejem lahko brez težav najmanj ducat primerov iz zadnjega obdobja. Se mi pa zdi, da bo EU vsled vsega naštetega slej kot prej postala bojišče med Rusijo in ZDA – močno upam, da se motim. Junijski summit na temo zahodnega Balkana to neučinkovitost EU samo potrjuje – nič dogovorov, nič konsenzov,…..en veliki NIČ.

Torej, moje mnenje o agresiji Rusije:

Mi popolnoma dol visi ali je to vojna Rusije in zahoda ali spopad Rusije in zveze Nato! Mi je popolnoma vseeno ali je to vojna Amerike in Rusije na ukrajinskih tleh! In tudi me ne zanimajo »vzroki«, ki so privedli do te situacije, ker jih zame ni. Definitivno ne takšnih, ki bi upravičili agresijo. Nič in nihče ne more opravičiti na tisoče umrlih, ranjenih, razseljenih in ponižanih. Da o posledicah na prihodnje generacije sploh ne govorim. Nič ne more biti povod, vzrok in opravičilo za grozodejstva, ki se dogajajo! Če tega nismo absorbirali iz preteklosti potem nas lahko pošteno skrbi tudi za prihodnost. Kot rečeno: potencialnih žarišč po svetu je dovolj, ustvarjanje nove geopolitične podobe sveta z namenom prevlade pa mentalno deformiran cilj za korist peščice. Navadni smrtniki najbrž od te delitve ideologij in novega političnega zemljevida sveta ne bomo imeli kaj dosti koristnega.

Pika.

Zame v tej nesrečni zgodbi ni nobenih zmagovalcev, ne ekonomskih, ne vojnih - zame je to PORAZ ČLOVEŠTVA kot takega. In, če to ČLOVEŠTVO vzamem pod lupo, potem se lahko izrazim še točneje: to je TOTALNI poraz politike oz. politikov na globalnem nivoju. Zelo verjetno pa s tem ni konec štorije o krivcih za odsotnost ČLOVEČNOSTI v 21.stoletju. Globalno politiko kreira nekdo drug, politiki so le marionete v rokah INTERESOV tistih, ki zares vladajo in odločajo. Vsi ostali smo le nemi in nemočni opazovalci.

Uh, tole v predzadnjem stavku pa že diši po kakšni teoriji zarote ali celo potrjuje skisanost mojih sivih celic, kolikor mi jih je v razmerah družbe sploh še uspelo ohraniti. Ali pa tudi ne, kdo ve ?

Jasno je, da v tej rusko-ukrajinski zgodbi ni angelov. Na nobeni od sprtih strani. Še bolj je jasno, da stopanje preostanka sveta na eno ali drugo stran ni rešitev. Tudi nevtralno stališče ne spremeni ničesar. Tragična ironija in hkrati absurd je že samo dejstvo, da se naroda enakih veroizpovedi medsebojno pobijata. Nekdo bo rekel: ja, vojne so vedno bile odkar je človeštvo. Ja, dragi moji, RAVNO ZATO, ker so vedno bile bi nas morale strezniti !!!

Zadeva v Ukrajini je pač kompleksna in v dani (zamujeni) situaciji težko obvladljiva. Preventiva je zatajila že krepko pred začetkom spopada. Zatajili smo/so kot družba, kot homo sapiensi ter dokazali sami sebi, da to nismo. Vsaj ne v pozitivnem kontekstu pomena izraza. Interesi velikih pač, ne glede na davek.

Slovenci smo v tej zgodbi nepomemben dejavnik in kakršno koli potenciranje uvrščanja na eno ali drugo stran je zame osebno jalovo početje v obliki kontra produktivnega populizma, ki ima stranski učinek v smislu čedalje bolj zmedenega in razdeljenega folka.

Nesporno je (žal), da svet potrebuje dežurnega policista, kot ga potrebujemo mi vsi. V mestih, lokalnih skupnostih, na cestah, …..povsod. Vprašanje pa je kdo to »pravico« na globalnem nivoju ima oz. si jo sam jemlje. Amerika? Kitajska? Nato? Ali to želi biti Rusija? Države Bricks-a? Še kdo drug? Biti No.1 je očitno preokupacija velikih.

Rusijo moti militarizacija Ukrajine medtem, ko slednjo nihče ne vpraša ali ima ona kaj proti ruskim jedrskim konicam na njihovi meji. Dvojna merila so prisotna povsod, velikim je dovoljeno vse, malim pa nič.

Uh, težka tema za že itak težke, prevroče dni.

Pa vendar, ob koncu pisanja »primerljiv test« za vse nas ob simulaciji namišljenega dogodka.

Nekako takole:

Na cesti opazimo odraslega moškega (prispodoba: Rusija), ki pretepa žensko z otrokom (Ukrajina)

Kaj bomo storili ?

1. Stopili ženski z otrokom v bran (nagonsko, a brez, da bi se pozanimali kaj je vzrok moške agresivnosti)
2. Stopili na stran močnejšega brez, da bi se pozanimali kdo in zakaj je začel konflikt
3. Nemo in pasivno opazovali (ignorirali zadevo) in mirno nadaljevali svojo pot
4. Ženski z otrokom dali v roke nekaj, da se bo lažje ubranila (moški je po defaultu močnejši)
5. Poklicali policijo

Sam sem za šesti odgovor, ki je v članku skrit. Prepričan pa sem, da ga boste znali formirati tudi sami in je verjetno logična reakcija nekoga, ki (še) nima skisanih možganov. Vsaj po mojih nazorih.

Pa lepo dopustovanje vsem!

P.S.: Blog je pisan dva tedna pred objavo. Srčno upam, da so se v tem času zadeve umirile v dobro vseh nas. Na dan pisanja bloga je situacija še vedno v gosti megli, ki je ne razpihajo niti najmočnejši vetrovi. Prej nasprotno: politiki s svojimi potezami potiskajo kontinent v temo krize.