Zakaj?

Golosek nad Belimi stenami-naravno vrednoto državnega pomena v občini Semič, ki spada v skupino zaščite »Ekosistemska naravna vrednota«.
(Ekosistemska naravna vrednota je del narave, ki je ekosistemsko in znanstvenoraziskovalno ali pričevalno pomemben z vidika ekosistemov in se v naravi pojavlja zlasti kot ohranjen, redek, vrstno izjemno raznolik del habitatnega tipa, habitatni tip ali večji del ekosistema. varstvo naravnih vrednot).
Golosek nad Starim Taborom, opuščeno kočevarsko vasjo, ki je zaščitena kot naselbinska dediščina.
Golosek na pobočjih nad glavnim virom Belokranjskega vodovoda.
Lastnik gozdov je Republika Slovenija, upravljalca sta: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Slovenski državni gozdovi.

V letu 2009 sem skupaj s prijatelji ob večjem posegu v gozdovih Škrilja o razlogih za tako, veliko sečnjo, spraševal tedanjega vodjo Območne enote Zavoda za gozdove Novo mesto. V odgovor smo dobili:
»Gozdarska stroka je v več kot stoletju načrtnega dela z gozdovi našla odgovore na različne zahteve, ki jih imajo tako lastniki, kot tudi drugi uporabniki gozdov. Uspeli smo, v Sloveniji med prvimi in najbolj dosledno, zagotoviti gospodarjenje po načelih trajnosti in sonaravnosti v vseh pogledih. Tako lahko upravičeno in ponosno trdimo, da naši gozdovi ob upoštevanju vseh funkcij kvalitetno izpolnjujejo tudi gospodarsko funkcijo. Še več, ob skrbnem in strokovnem delu je izvajanje gospodarske funkcije priložnost, da ob tem poskrbimo tudi za vse ostale, vključno z estetsko ter naravo- in vodo- varstveno.«

Ali je današnje početje, ki je vidno na pričujočih fotografijah, res v duhu sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja? Ali so goloseki res rezultat skrbnega in strokovnega dela, da bo rezultat tudi v funkciji estetske, naravne in vodovarstvene funkcije gozda?

Prepričan sem, da temu ni tako. Če ne verjamete, se sprehodite od Starega tabora do vrha Škrilja ali pa pri vožnji skizi Vrčice poglejte v hrib.