V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja

V sklopu cikla Neobičajna védenja je sinoči v predavalnici Mestne muzejske zbirke Črnomelj predaval dr. Božidar Flajšman, asistent na oddelku za Zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete. Belokranjec, doktor likovne pedagogike in nekdanji profesor likovne umetnosti, ki ga fascinira vse od zgodovine vizualnih nagovorov, življenja ob okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno do zbiranja in interpretacije starih razglednic, je tokrat predaval na temo pestrega življenja duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Žabkarja (1910 - 1983) ter njegovega izgona iz Črnomlja.

Na predavanju, ki je potekalo v soorganizaciji združenja RetroSPEKTIVE, so bile iz Žabkarjevega arhiva prvič prikazane tudi fotografije nekaterih dogodkov, ki so bile posnete v Beli krajini pred drugo svetovno vojno. Obiskovalci so poleg tega lahko prisluhnili odlomkom iz Žabkarjevih pesmi, napisanih med drugo svetovno vojno.

Lojze Jože Žabkar se je rodil leta 1910 na Mikotah pri Raki kot tretji od desetih otrok v revni in zavedni kmečki družini. Leta 1931 je odšel v bogoslovje v križniški red in bil leta 1936 v Ljubljani posvečen v duhovnika. Leto pozneje je za kratek čas odšel za kaplana v Metliko in se leta 1941 znova vrnil v Belo krajino, v Črnomelj, kjer je ostal dolgih 28 let.

Med vojno je sodeloval v osvobodilnem boju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odhajali v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Italijani so ga zaradi naprednih idej krščanskega socialista vrgli iz službe in mu grozili z internacijo. Žabkar se je posvečal socialni problematiki, pisal prozo, eseje. Napisal je več kot 1.000 pesmi. Veliko jih je posvetil Beli krajini in Belokranjcem ter jih del leta 1981 objavil v zbirki Brevir moj v travi. Bil je tudi kronist. Skrbno je zapisoval dogodke, življenje prebivalcev, še posebej, ko je živel v Beli krajini. Zapustil je neprecenljivo zgodovinsko dediščino objavljeno v zbirki pesmi in dnevnih zapisov z naslovom Izpovedi. Belokranjci so ga imeli zelo radi. Ko so ga 1969 premestili v Kropo, so črnomaljski verniki zbrali tisoč podpisov za njegov povratek, a brez uspeha.

Belokranjsko muzejsko društvo je septembra 2020, ob 110-letnici rojstva Lojzeta Žabkarja, na pročelju Glasbene šole Črnomelj odkrilo tudi spominsko ploščo.